Zakon o dolgotrajni oskrbi: 'Največji korak v zadnjih 30 letih v Sloveniji'

Podrobnosti zakona je pojasnil minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, ki je potezo vlade ocenil za največji korak v zadnjih 30 letih v Sloveniji. 

"Gre za največji korak v zadnjih 30 letih v Sloveniji, Vlada RS je namreč potrdila novi zakon in s tem je pripravljen na obravnavo v DZ," je uvodoma pojasnil minister. "Naj poudarim, spremembe, ki jih zakon prinaša, so nujne, da bomo lahko naslovili potrebe, s katerimi se soočamo v Sloveniji."

Kot je minister nadaljeval, postajamo vedno bolj dolgoživa družba in nujno je, da prilagodimo naš družbeni dogovor. "Vse več je tistih, ki bodo potrebovali našo pomoč in ki ne bodo mogli opravljati vsakodnevnih storitev sami." Kot je poudaril, je premalo postelj v domovih za starejše, premalo je sredstev, manjka tudi kader. 

"Pri oblikovanju zakona smo se v osnovi osredotočili na človeka. Naše izhodišče je bilo, kakšen sistem naj vzpostavimo, da bo uporabnik dobil tisto, kar potrebuje, in da bo dostop enostaven ter da bo vsakemu na voljo, ne glede na to, od kod prihaja," je dodal. 

Zakon o dolgotrajni oskrbi je sistem, ki v ospredje postavlja uporabnika, predvsem pa cilja na to, da bo vsak posameznik čim dlje ostal doma oziroma v njemu domačem okolju, je pojasnil. "Zakon omogoča, da uporabnik dobi oskrbo po meri, takšno, ki ustreza njegovim potrebam."

Minister Maljevac je razložil tudi sam potek sprememb. Zagotovila se bo namreč vstopna točka na centrih za socialno delo, kjer bodo vsi dobili informacije na enem mestu. "Dejansko bo tu potekalo intenzivno delo s tistimi, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo." Dolgotrajno oskrbo sicer ne bo prejemal vsak, vendar le tisti, ki bodo dosegali prag za dolgotrajno oskrbo. 

Prva pravica zakona se nanaša na oskrbovalca družinskega člana, zanj je načrtovana odsotnost za 21 dni in v tem času bo na voljo nadomestna oskrba za uporabnika.

Druga pravica je oskrba na domu, osnova je enak dostop za vse in financiranje iz naslova zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Pomoč na domu sicer še vedno ostaja za tiste, ki ne bodo dosegali praga dolgotrajne oskrbe, od 20 do 110 ur na mesec glede na potrebe uporabnikov, je pojasnil minister.

"Uporabnik trenutno plača oskrbo iz lastnega žepa, to se bo po novem spremenilo. Po novem je usmeritev zakona odložitev odhoda v institucijo oziroma omogočiti vsakemu, da živi v tistem okolju, kjer želi. Socialna oskrba je pravica vsakega državljana."  Ministrstvo za solidarno prihodnost bo delalo tudi na krepitvi dnevnega varstva, torej bodo oskrbo, ki jo dobivajo osebe v institucionalnem varstvu, lahko dobivale osebe tudi na domu. 

Po besedah ministra je trenutno ureditev denarnega prejemka precej razpršena. "S to spremembo jo bomo poenotili, pomagal bo tudi koordinator dolgotrajne oskrbe, v sistem vnašamo red."

Za prejemnike dolgotrajne oskrbe bo na voljo tudi dodatna oskrba, to je storitev e-oskrbe. Mišljena je za popolnoma vse uporabnike, razen za tiste, ki so v instituciji. "Cilj tega je odložen odhod v institucijo in deloma rešuje kadrovski problem, nudi pa predvsem večji občutek varnosti," je pojasnil. Šlo bo dejansko za zapestnico, ki jo bodo prejemniki prejeli in jo imeli pri sebi, če bi se kakor koli počutili slabo ali bili ogroženi, bodo lahko pritisnili na gumb na zapestnici ter poklicali na pomoč.

Pilotni projekti so pokazali tudi veliko potrebo po storitvah za krepitev in ohranjanje samostojnosti, te pa so namenjene vsem kategorijam, še posebej so pomembne za tiste, ki živijo doma, je poudaril.

"To pomeni izenačitev pravic med institucionalnim varstvom in oskrbo na domu. Oseba bo šla na vstopno točko, tam se bo pogovorila in se informirala, oseba bo ocenjena prek izkušenega orodja, na podlagi tega bo dobila obseg ur, ki ji pripadajo, in na podlagi tega se bo za vsako osebo posebej naredil osebni načrt."

"S predlogom zakona se držimo koalicijske zaveze in postavljamo temelj dolgotrajne oskrbe, kar bomo morali še nadgrajevati, ampak nudi zelo dobro osnovo in velik korak, kar se tiče oskrbe najranljivejših," je dodal.

Kot je nadaljeval, gre ministrstvo v smeri, da nihče ne bo spregledan, da bo poskrbljeno za vsakogar. "Po mnogih preteklih neuspešnih političnih poskusih imamo besedilo zakona, ki v praksi lahko zaživi. Vesel sem, da je vlada podprla naša prizadevanja, z zakonom smo postavili izhodišča za celotno področje."

Zakon o dolgotrajni oskrbi v ospredje rešitev postavlja posameznika, uporabnika socialnovarstvenih storitev. Predstavlja nabor novih metod in storitev dolgotrajne oskrbe, med drugim oskrbovalca družinskega člana in vstopno točko za dolgotrajno oskrbo, krepi oskrbo na domu in dolgotrajno oskrbo v instituciji, ureja denarni prejemek in storitve e-oskrbe, navaja ministrstvo za solidarno prihodnost. 

Ključna sistemska rešitev, ki jo prinaša novi zakon, pa bo urejeno področje financiranja storitev dolgotrajne oskrbe. Zakon namreč ureja javno financiranje na način, da zagotavlja proračunski vir v višini 190 milijonov evrov letno in prispevno stopnjo v višini odstotka za delavce, odstotka za delodajalce in odstotka za upokojence.

Maljevac je ob tem poudaril: "Pričujoči Zakon o dolgotrajni oskrbi predstavlja največji korak na področju socialnega varstva v Sloveniji v zadnjih 30 letih. Po mnogih preteklih neuspešnih političnih poskusih imamo končno pred sabo besedilo zakona, ki v praksi lahko zaživi in podaja izhodišče za vse napredne politike vključujoče in dolgožive družbe. Vesel sem, da je vlada podprla prizadevanja solidarnostnega ministrstva. Predvsem pa me veseli, da smo z zakonom postavili izhodišča za celotno področje, poskrbeli za njegovo izvajanje ter javno in sistemsko financiranje na način, da bo družba solidarno poskrbela za vsakogar, ki ne zmore sam."

Svoboda predlogu naklonjena

V poslanski skupini Gibanja Svoboda so naklonjeni predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi. Predlog namreč po besedah poslanke Svobode Sandre Gazinkovski postavlja uporabnika na prvo mesto, hkrati pa določa vire financiranja dolgotrajne oskrbe, česar obstoječi zakon ne vsebuje.

Gazinkovski je izjavi za medije spomnila na obstoječi zakon iz časa prejšnje vlade, ki ne predvideva virov financiranja dolgotrajne oskrbe, kar je po njenih besedah slabo. Vladni predlog pa te vire določa.

Glede očitkov, da bo zakon s predvideni dvigom prispevne stopnje dodatno obremenil delo, pa odgovarja, da "moramo prejeti družbeni konsenz, da je treba narediti nek nov socialni steber in da moramo vsi prispevati v ta socialni steber". Ob tem je opozorila, da javne finance niso "vreča brez dna", zato je nujno, da tudi "državljani pomagamo javnim financam".

 V Svobodi podpirajo tudi predlog vlade, da se zakon obravnava po nujnem postopku, saj se "1. januar 2024 nezadržno bliža". Pripombe, ki imajo na predlog nekateri deležniki, pa lahko še upoštevajo v zakonodajnem postopku. 

Časovnica uveljavljanja sprememb bo postopna. S potrditvijo zakona na seji vlade je ta pripravljen na vložitev v Državni zbor RS.

SDS: Predlog državljane naslavlja, da globoko odprejo svoje žepe

O predlogu pa niso tako prepričani v SDS. Kot so sporočili, predloga ne bodo podrli zato ker v teh časih draginje za naše državljanke in državljane uvaja nov obvezen davek oziroma prispevek. "Vladni predlog zakona o dolgotrajni oskrbi naše državljanke in državljane predvsem naslavlja, da globoko odprejo svoje žepe," so tudi zapisali.

Prednik: Ne bi si upal trditi, da je zakon o dolgotrajni oskrbi popolnoma usklajen

Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je v ponedeljek potrdila vlada, so v koaliciji precej dolgo usklajevali, a vodja poslanske skupine SD Jani Prednik "si ne bi upal trditi, da je popolnoma usklajen". A ob tem pričakuje, da bo po opravljeni široki in temeljiti razpravi "zakon tak, kot si bomo vsi želeli".

V postopku priprave predloga so bili po Prednikovih besedah izraženi določeni dvomi, vendar pa ga je vlada sprejela in poslala v DZ. "Zakon se v državnem zboru vedno lahko spreminja, opravljena bo tudi razprava in potem bomo videli, kakšen zakon bo na koncu sprejet".

 Sicer pa je zakon o dolgotrajni oskrbi po njegovih besedah nujen in se dotika vseh nas. "Morda je napačno razmišljanje, da se dotika samo trenutno starejših, zakon se dotika tudi tistih, ki so morda nezmožni živeti sami in so nekoliko mlajši, in to je zakon, za katerega bomo morali verjetno vsi po neki solidarnostni lestvici prispevati po svojih zmožnostih," je dejal v izjavi za medije.

NSi: Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi nesolidaren in praktično neizvedljiv

V NSi ocenjujejo, da bo predlog  prizadel tako delodajalce kot zaposlene, še posebej samostojne podjetnike in kmete, prav tako tudi izvajalce dolgotrajne oskrbe, starejše, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo, njihove svojce in občine. "To je neresno in neodgovorno, kajti prevaliti celotno breme samo na tiste, ki delajo, pomeni obremeniti najbolj vitalen del naše družbe," je prepričan Cigler Kralj, ki vladi ob tem očita dodatno obremenitev dela in nadaljnjo poslabšanje poslovnega okolja.

Cigler Kralj, sicer minister za delo v tretji vladi Janeza Janše, je spomnil na njihov predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, s katerim so po njegovih besedah poskušali zagotoviti čim bolj razpršene vire financiranja. Kot je spomnil, so namreč iskali tudi izven proračunske vire, kot primer je navedel tudi demografski sklad, ki pa je sicer ostal v predalu vlade in ni nikoli zaživel.

Opozoril je tudi na kratko obdobje javne razprave, ki ga je bil delež predlog zakona in kritike socialnih partnerjev kot tudi izvajalcev dolgotrajne oskrbe. Med drugim je tako izpostavil način uvajanja enotne vstopne točke, s katero vlada po njegovih besedah odpira fronto med ministrstvom za solidarno prihodnost in ministrstvom za delo. "Ta zakon ni samo izrazito nesolidaren, ampak je tudi praktično neizvedljiv," je dodal in opozoril tudi na kadrovsko stisko.

Napaka predloga zakona pa je po mnenju NSi tudi osredotočanje na zgolj na institucionalno oskrbo. Kot primer je Cigler Kralj navedel možnost dolgotrajne oskrbe na kmetijah, ki bi lahko bila dodaten stabilen vir prihodka kmetom. Obenem v NSi opozarjajo, da se bodo domovi za starejše tako znova znašli v stanju izčrpavanja, ob čemer so spomnili tudi na interventni zakon, ki se bo konec meseca iztekel in je domovom pomagal nositi breme draginje.

V NSi se bodo ob tem v nadaljevanju postopka obravnave zakona zavzeli tudi za obravnavo zakona po rednem postopku in ne po nujnem, kot predlaga vlada.