Potrdili predlog zakona o obnovi po avgustovski ujmi. Kako bo financiran?

"Ključno je, da predlog zakona potrjujemo le dobre tri mesece po največji naravni nesreči pri nas, z njim pa naslavljamo številna področja," je po dopisni seji vlade, na kateri so potrdili predlog Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev dejal finančni minister Klemen Boštjančič. Zakon vzpostavlja mehanizme za hitrejšo obnovo po ujmi, zaščito pred naravnimi nesrečami v prihodnosti in pospešitev razvoja na prizadetih območjih.

V zakonu med drugim naslavljajo področja, kot so pomoč prebivalstvu in gospodarstvu, gradnja infrastrukture, urejanje vodotokov, pospešitev administrativnih postopkov, hitrejše javno naročanje, kmetijstvo, varstvo okolja, varovanje kulturne dediščine, zdravje, psihosocialna pomoč, razvoj, socialne zadeve in pa viri za financiranje obnove ter ureditev zbiranja in porabe sredstev. "Pri nadomestnih in nadomestitvenih gradnjah so ukrepi namenjeni predvsem poenostavitvi postopkov umeščanja," je pojasnil.

Poroštvena shema za fizične osebe in za gospodarstvo

Minister je povedal, da predlog zakona glede pomoči prebivalcem vpeljuje poroštveno shemo za fizične osebe za obnovo poškodovanih objektov in za financiranje gradnje nadomestitvenih objektov. Osredotočena je na stanovanjske nepremičnine, v katerih so imeli oškodovanci prijavljeno stalno prebivališče in so v objektih bivali pred naravno nesrečo.

Minister je povedal, da se na območjih, ki niso ogrožena, določa možnost nadomestne gradnje na isti lokaciji, "če je mogoče objekt zgolj nekoliko premakniti". Če pa gre za gradnjo objekta na drugi lokaciji je to nadomestitvena gradnja. Poroštvo je predvideno v višini 100 odstotkov glavnice kredita, ki je omejena na 100 tisoč evrov. Obrestna mera bo lahko subvencionirana tudi v polni višini, posojila pa morajo biti zavarovana s hipoteko ali zavarovalno polico. V osnutku zakonskega predloga s konca oktobra je bil obseg poroštev predviden v višini 200 milijonov evrov.

Pri pomoči gospodarstvu je medtem predvidena poroštvena shema za posojila s kombinacijo garancije in subvencije obrestne mere. Boštjančič je prepričan, da gre za finančni produkt, ki bo zanimiv tako za komercialne banke kot za posojilojemalce, ugoden pa je tudi za državo. V osnutku zakonskega predloga se je omenjalo obseg poroštev v višini pol milijarde evrov, s poroštveno shemo naj bi upravljala SID banka.

Zakonski predlog predvideva tudi ukrep spodbud za investicije v gospodarstvu. Upravičenci bodo podjetja, ki so utrpela neposredno škodo v poplavah in plazovih, vlogo pa bo po pravilih zakona o spodbujanju investicij treba oddati najpozneje do konca 2024.

Ob tem naslavlja tudi postopke za razlastitev ter ureja razbremenitve in pospešitve birokratskih postopkov na področju investicijske dokumentacije in krajša tožbene postopke v primeru integralnih gradbenih dovoljenj. 

Nadomestne in nadomestitvene gradnje

Zakon glede na predlog ureja tudi nadomestne in nadomestitvene gradnje. Predvideni ukrepi so po ministrovih besedah predvsem namenjeni poenostavitvi postopkov umeščanja v prostor. Na območjih, ki niso ogrožena, se določa možnost nadomestne gradnje na isti lokaciji. Če je potrebna le manjša prestavitev, je predviden odstop od zakona o urejanju v prostor.

Državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor Jože Novak pa je povedal, da z zakonom določajo, da se gradbena dovoljenja, ki so bil že izdana, podaljšujejo za dodatnih pet let. "Državna pisarna bo v veliki meri pomagala vsem investitorjem, da jim bo poiskala nadomestne rešitve, ki bodo najmanj enakovredne," je zagotovil.

Po njegovi oceni je okoli 330 v avgustovski ujmi prizadetih hiš na takšnem mestu, da ne bodo morale več obstajati. Zanje bomo morali poiskati nadomestne lokacije. V primeru obeh gradenj je predvideno, da se komunalni prispevek v obsegu nadomeščenega objekta za novo in obstoječo komunalno opremo ne plača, stroški izvedbe priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo pa se bodo financirali iz javnih sredstev.

Na področju kmetijstva, varstva okolja in vodne infrastrukture so predvidene obnova uničenih gozdnih cest, gradnja zadrževalnikov za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč, gradnja nadomestitvenih kmetijskih objektov in kmetij, obnova in gradnja vodne infrastrukture ter prednostna obravnava vlog prizadetih prebivalcev pri Eko skladu.

Na področju administrativnih postopkov so predvidene razbremenitve in pospešitve priprave investicijske dokumentacije za gradnjo železniške infrastrukture in za posege v varovalnem pasu javne ceste. Določa se tudi krajšanje tožbenih rokov v kompleksnih zadevah, kot so vloge za integralna gradbena dovoljenja.

Boštjančič je sicer ob tem še dejal, da z zakonom omogočajo tudi dodatno financiranje področja duševnega zdravja in psihosocialne pomoči, razvoj tretje razvojne osi, zagotavljanje sredstev javnim komunikacijskim omrežij, sofinanciranje gradnje 5G omrežij idr.

Vlada bo zdaj zakonski predlog po nujnem postopku poslala v državni zbor, ta pa naj bi ga sprejel do konca leta, da bo lahko začel veljati s 1. januarjem.

Kako bi vlada financirala obnovo po katastrofalnih avgustovskih poplavah?

"Za financiranje projektov in ukrepov, povezanih s poplavami in plazovi, se ustanovi proračunski sklad, na katerem se zbirajo sredstva na posebnem računu, ločeno od drugih proračunskih sredstev," je potrdil Boštjančič, ki je ob tem zagotovil, da gre za začasne ukrepe. Poleg prilivov od omenjenih dodatnih virov se bodo nanj stekali proračunsko financiranje, podprto tudi z evropskimi sredstvi, in prejemki od donacij ter solidarnostnih sobot.

Predvideni dodatni viri za financiranje obnove so sicer v gospodarstvu povzročili veliko nezadovoljstva. Minister je tako spomnil, da zakonski predlog kot dodatne vire predvideva začasni petletni davek na bilančno vsoto bank v višini 0,2 odstotka (ob zgornji omejitvi 30 odstotkov dobička iz rednega poslovanja), del dobička in bilančnega dobička Slovenskega državnega holdinga ter petletno zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb za tri odstotne točke na 22 odstotkov (za obnovo bi se sicer uporabljala le razlika med prihodki po 19-odstotni stopnji in izplenom od začasno zvišane stopnje). Na te načine naj bi zbrali 1,635 milijarde evrov. 

Zvišanje obdavčitev dobičkov podjetij oziroma zvišanje stopnje davka od dohodka pravnih oseb bi bilo začasno. Poleg tega naj bi predlog predvideval, da se bo do leta 2028 povišala stopnja davka od dohodkov pravnih oseb z 19 na 22 odstotkov, s čimer bi v proračunski sklad zbrali 975 milijona evrov, piše N1. 

Tudi davek na bilančno vsoto bank naj bi bil začasen, in sicer za obdobje petih let. Dodatni davek bi se plačeval po stopnji 0,2 odstotka od osnove, ki jo predstavlja bilančna vsota banke, do leta 2028. V petih letih bi tako vlada iz tega naslova zbrala 400 milijonov evrov. Za enako obdobje pa po uveljavitvi zakona čisti tudi dobiček SDH. Bilančni dobiček preteklega poslovnega leta je, kot piše v predlogu zakona, v znesku 189,87 milijona evrov ustrezno visok, da bi ga bilo mogoče že letos uporabiti tudi za namen ukrepov predlaganega zakona.

Minister je znova zagotovil, da bo poleg nadzora nad porabo sredstev omogočena tudi velika preglednost, saj se ureja proaktivna javna objava podatkov o porabljenih in pridobljenih sredstvih, tudi o donacijah, če bodo donatorji za to dali soglasje.

Po njegovih besedah je bilo do novembra iz proračuna že izplačanih 420 milijonov evrov javnih sredstev, javnost pa lahko informacije o prejemnikih sredstev že zdaj vidi na spletnih straneh ministrstva. Podatki se bodo osveževali na tedenski ravni, seznami pa bodo v prihodnje še bolj podrobni, izboljšan bo tudi grafični prikaz, je napovedal.