Poslanci so v DZ razpravljali o predlogu novega zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, s katerim se bo nadomestil veljavni zakon iz leta 2016. Spomnimo, gre za zakon, ki so ga spisali na ministrstvu za finance pod vodstvom Andreja Širclja iz vrst SDS in ki močno povečuje pooblastila urada za preprečevanje pranja denarja, saj mu daje praktično neomejena pooblastila za obdelovanje osebnih podatkov. 

Portal Necenzurirano je včeraj celo objavil fotografije, ki dokazujejo, da v prostorih urada obstaja posebna soba za zbiranje tajnih podatkov. Vanjo lahko vstopi le izbrana skupina uslužbencev, ki jih je v zadnjih mesecih na urad pripeljal Damjan Žugelj, nekdanji direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev v času prve vlade Janeza Janše. Po njihovih informacijah naj bi se intenzivno ukvarjali z anonimnimi prijavami, ki naj bi prihajale iz krogov SDS. Njihove tarče so opozicijski politiki, znani podjetniki, posamezni novinarji in drugi kritiki oblasti.

Parlamentarni odbor za javne finance je predlog zakona v drugem branju potrdil, in to kljub temu, da je parlamentarna služba za zakonodajo spisala kar 17 strani pripomb nanj in opozorila, da več členov ni skladnih z ustavo, saj "omogočajo neselektivno zbiranje podatkov in nesorazmerno posegajo v pravico posameznika do seznanitve s svojimi osebnimi podatki". Da so nekatere določbe predloga zakona skrb vzbujajoče, je opozorila tudi informacijska pooblaščenka.

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Maja Hostnik Kališek je danes povzela, da je osnovni cilj predloga prenos treh evropskih direktiv v slovenski pravni red, vsebuje pa tudi nekatere izboljšave v delovanju sistema preprečevanja pranja denarja. "Pooblastila urada za preprečevanje pranja denarja glede obdelave osebnih podatkov se ne spreminjajo bistveno, prav tako se ne spreminjajo pooblastila inšpektorjev," je povedala poslancem. 

Na predlog se je odzval nekdanji direktor urada za preprečevanje korupcije in pranja denarja Klaudijo Stroligo. Kot je povedal, imata pooblastilo za delovanje po anonimkah že policija in tožilstvo, zato "ne potrebujemo še enega organa, ki bi lahko zelo močna pooblastila, ki jih ima, začel uporabljati na podlagi anonimnih prijav ali informacijah v medijih".

Medtem ko z ministrstva za finance za 24UR niso uspeli pojasniti informacije o obstoju tako imenovane posebne sobe za zbiranje tajnih podatkov, pa je Stroligo povedal, da urad 20 let ni imel zaposlenih ljudi s strankarsko izkaznico."To omogoča zlorabo, zlasti, če to prihaja s strani stranke, ki je sama bila vključena v problematična financiranja v preteklosti." Vse skupaj je označil za "mini državni udar v enem organu".

Prepričan je, da bi bilo treba zakon iz procedure umakniti in opraviti široko razpravo, v opoziciji pa v primeru uspeha že omenjajo tudi ustavno presojo.

V koaliciji KUL načrtujejo vložitev zahteve za presojo ustavnosti

V LMŠ, SD, SAB in NP predlogu ostro nasprotujejo. Kot je ocenil Matej T. Vatovec iz Levice, mora imeti boj proti pranju denarja in financiranju terorizma na razpolago orodja, da je lahko uspešen, a ta morajo biti v okviru ustave, zakonov in transparentnosti. "Dajanje pooblastil uradu, ki so v nasprotju z ustavo, nedorečena in obsežna, je sporno. Dajanje takih pooblastil SDS-u pa je nevarno," je opozoril. 

Če bo zakon sprejet, bo lahko Urad mimo postopkov in potreb množično zbiral podatke o vseh, povrh vsega pa bo še dobil možnost prostega vstopanja v zasebne prostore. To po njegovem mnenju ni samo sporno, je nevarno in protiustavno. "Vemo, da gre za ljudi, ki so si, med tem, ko so “reševali življenja”, polnili lastne žepe. Gre za ljudi, ki bi prepovedali politične nasprotnike. Gre za ljudi, ki nimajo meja pri lažnih diskreditacijah in zastraševanju drugače mislečih. To je afera na nivoju kazenskega zakonika," je še dejal. 

Če bo šel ta zakon skozi, se bo naslednjo minuto znašel na Ustavnem sodišču, pa je napovedala Nataša Sukič. V Levici so sicer vložili amandma, po katerem bi sprejem novega zakona zamaknil za nekaj let.

V LMŠ so opozorili, da je bil predlog Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma v parlamentarno proceduro zopet pripeljan brez primernega postopka javne razprave in brez vključevanja relevantne stroke – kljub temu, da zakon naslavlja tematiko, ki je izredno pomembna in zahteva veliko pozornosti.

"Vlada s predlogom zakona skuša pod pretvezo omejevanja pranja denarja in financiranja terorizma uvesti popoln nadzor nad državljani Republike Slovenije. Po predlaganem zakonu bodo inšpektorji Urada za preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma, lahko brez sodne odredbe vstopali v stanovanja ter opravljali preiskovalna dejanja in dostopali do praktično vseh obstoječih evidenc. Takšno širjenje pooblastil je zaskrbljujoče, sploh, če upoštevamo, da Urad za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma vodijo kadri po meri SDS," so zapisali.

Predlog zakona je po mnenju LMŠ tako osnova za kršenje človekovih pravic in je seveda v neskladju z ustavo, na kar so opozorili tudi v uradu informacijske pooblaščenke in zakonodajno-pravni službi državnega zbora. "Če v obzir vzamemo še predlog spremembe kazenskega zakonika, ki ga je koalicija podprla na matičnem odboru, vse kaže na to, da skušajo pred volitvami za določene 'izbrance' doseči abolicijo, nad vsemi ostalimi pa izvajati neustaven in popoln nadzor."

V LMŠ predlogu zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma zaradi neskladja z ustavo in neupoštevanja človekovih pravic ostro nasprotujejo. Če bi bil tako sporen zakon sprejet, pa bi bilo smiselno, da je o njem presodi tudi Ustavno sodišče RS, so še dodali. 

'Zamislite si, da bi o vaši zasebnosti odločali ministri Hojs, Šircelj in Dikaučič'

Iz SAB so sporočili, da se z omenjenim zakonom "nadaljujejo sporni posegi aktualne vlade v naš pravni red". Poslanska skupina SAB bo predlaganim zakonskim rešitvam zaradi domnevne protiustavnosti nasprotovala, v koaliciji KUL pa načrtujejo tudi vložitev zahteve za presojo ustavnosti. 

"Zakonske rešitve povsem nasprotujejo ustavni in zakonski ureditvi področja varstva osebnih podatkov. Omogočajo največjo koncentracijo podatkov fizičnih in pravnih oseb pod eno streho. Uradu za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma predlog daje neomejena pooblastila za obvladovanje osebnih podatkov, kar odpira vrata zlorabam in posegom v zasebnost. Najhuje pa je, da bodo inšpektorji urada po novem imeli pravico vstopiti v vsak zasebni prostor ter v tem prostoru pregledati vso dokumentacijo in izvajati preiskovalna dejanj brez sodne odredbe," so zapisali.

Opozorili so še, da bo urad razpolagal z vsemi evidencami podatkov, ki jih v tej državi imamo, bodisi o našem zdravstvenem, družinskem, finančnem in premoženjskem stanju, bančnih transakcijah in podatkih iz kazenskih evidenc. "O tem, da urad obdeluje naše podatke, ne bomo izvedeli nikoli, saj nas urad o tem ni dolžan obvestiti, še manj pa pojasniti, zakaj je do vpogleda prišlo. Naše podatke bo urad posredoval tudi drugim organom, in sicer z dovoljenjem treh ministrov. Zamislite si, da bi o vaših podatkih in vaši zasebnosti odločali ministri Hojs, Šircelj in Dikaučič," so še dodali v SAB. 

 Predrag Baković iz SD je poudaril, da Socialni demokrati predlogu zakona odločno nasprotujejo. "Ta zakon ne vzpostavlja učinkovitega Urada za preprečevanje pranja denarja, temveč pod krinko pregona resnih kaznivih dejanj ustanavlja politično-finančno tajno policijo z obsežnimi represivnimi pooblastili in neomejenim dostopom do osebnih podatkov, ki bo smela brez sodnega naloga vstopati v domove ljudi in jo predlog zakona odvezuje celo odgovornosti do sodišč!" 

Zlorabe niso le možne, z uveljavitvijo predloga zakona bi jih v sistem vgradili kot osnovni način delovanja Urada, ki bi lahko nadziral vsakega državljana, ne da bi ta za to vedel ali da bi za to obstajal utemeljen sum, kaj šele sodni nalog. Vse to sledi logiki delovanja te vlade, ki se počuti močno zgolj takrat, ko prevzame popoln nadzor, je še dejal Baković. Opozoril je, da je vlada predlog zakona, ki bi nadomestil veljavnega, predlagala brez usklajevanja s ključnimi deležniki in strokovno javnostjo. Čas javne obravnave je skrajšala na minimum, kljub temu pa prejetih pripomb ni niti upoštevala niti pojasnila predlagateljem, zakaj zavrača njihove predloge. "Res je, da obstoječi sistem ni idealen in je potreben nadgradnje. Vendar pa vsebina in način, ki ju predlaga vlada, pomenita le več nezaupanja, nezakonitosti in neučinkovitosti."

Pooblastila urada glede obdelav osebnih podatkov in posegov v zasebnost bodo neomejena, urad, ki je del izvršilne veje oblasti, pa poroča le ministrom in vladi, po lastni presoji bo lahko celo zavrnil posredovanje podatkov sodišču, državnemu tožilstvu in policiji, je med drugim naštela Janja Sluga iz NP. 

Zadržani so celo v SNS. Po besedah Janija Ivanuše menijo, da je zakon na več mestih nedodelan in v nasprotju z ustavnimi določbami, urad za preprečevanje pranja denarja pa dobiva neomejena pooblastila za obdelovanje osebnih podatkov in posega v zasebnost. "Zakon je zagotovo dobro orodje za tistega, ki je na oblasti, ampak zelo nevarno za targetirane osebe," je povzel.

Medtem predlog v SDS in NSi podpirajo. "Slovenija je zavezana k upoštevanju mednarodnih standardov in priporočil mednarodne organizacije za finančno ukrepanje, ker nam tako zagotavljajo dostop do ustreznih mednarodnih, finančnih, upravnih in drugih informacij. Zato bomo predlog enotno podprli," je napovedala Elena Zavadlav Ušaj iz SDS. 

"Zakon vsebuje vrsto izboljšav, ki v koncept dosedanjega zakona ne posegajo," je menil Jožef Horvat iz NSi in ocenil, da se z odpravo določenih nedoslednosti in nejasnosti zagotavlja učinkovitejše obvladovanje tveganja pranja denarja in financiranja terorizma.

Tudi Dušan Verbič iz Konkretno je dejal, da gre "le za manjše popravke, postavljene v želji po učinkovitejšem delovanju sistema". 

Predlog zakona po navedbah Roberta Polnarja iz poslanske skupine DeSUS posega v obstoječi sistem in ga "pomembno izboljšuje". "Kakovost uresničevanja pa bo odvisna od izvajalcev, od zaposlenih na uradu in ostalih osmih nadzornih institucijah, določenih v zakonu," je dejal.