Predlogu zakona o psihoterapiji zelena luč odbora DZ za zdravstvo

Poslanka Svobode Lucija Tacer je dejala, da so prejšnji teden po seji odbora DZ za zdravstvo, kjer o predlogu zakona o psihoterapevtski dejavnosti niso glasovali, opravili razpravo in vložili nova dopolnila. "Ocenjujem, da je predlog ustrezno izboljšan," je dejala. Meni, da še vedno ni idealen, so pa poskušali nasloviti najbolj pereča vprašanja.

Izpostavila je, da so z dopolnili izboljšali pet področjih. Tako so dodatno omejili izhodiščno izobrazbo za izvajanje psihoterapevtske obravnave na pridobljene nazive iz psihološke, pedagoške, socialne ali zdravstvene izobraževalne smeri, uvrščene na najmanj 8. raven. Oseba s tem nazivom mora za pridobitev licence za opravljanje te dejavnosti sicer opraviti številna usposabljanja.

Prav tako so z dopolnilom predlagali, da podrobnejša merila in kriterije za priznavanje, evalvacijo in spremljanje kakovosti psihoterapevtskih pristopov, ki temeljijo na sodobnih mednarodnih praksah, metodologijah in strokovnih standardih, določi minister.

Vnesli so tudi načelo, da "psihoterapevt oziroma kandidat ne vnaša svojih osebnih, ideoloških, političnih in verskih prepričanj v poklicno delo". Kot je dejala Tacerjeva, je to določba, ki jo ponavadi vpelje kodeks, a so v tem primeru ocenili, da "obstaja zadostno tveganje in da je na področju, ki toliko časa ni bilo urejeno, smiselno to na začetku zapisati".

Prav tako so določili, da se lahko psihoterapevtsko dejavnost v prostorih vzgojno-izobraževalnih zavodov izvaja le v okviru javne zdravstvene mreže. Pedagoška stroka, med drugim dekani vseh pedagoških fakultet, so bili namreč do predloga zelo kritični.

Hkrati so zbornico, ki bo psihoterapevtom podeljevala licence, opredelili kot osebo javnega prava. S tem bo podvržena nadzoru kot vsi proračunski porabniki, je še povedala poslanka Svobode.

Po besedah vodje poslanske skupine Levice Mateja Tašnerja Vatovca gre za "predlog zakona, s katerim lahko vsi živimo". Izpostavil je, da je področje ključno urediti. "Vlada namreč totalni kaos," je povedal. Ključno se mu zdi, da bo zbornica, ki jo bodo vzpostavili, podeljevala psihoterapevtom licence. Zdaj namreč lahko psihoterapevtsko dejavnost izvajajo posamezniki brez kakršnekoli izobrazbe ali kompetenc.

Poslanka SD Bojana Muršič je dejala, da bo za stranko to ena najtežjih odločitev v tem mandatu. "Vsi bi nekaj imeli, nihče ne bi ničesar naredil," meni. Verjame pa, da je ta predlog zakona korak v pravo smer, saj je tako neurejeno stanje nedopustno. Opozorila je na velike potrebe po obravnavi na področju duševnega zdravja, ki jim tudi centri za duševno zdravja in novi klinični psihologi, ki prihajajo v zdravstvo, ne bodo mogli zadostiti.

Predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti dviga od sprejemanja veliko prahu. Zdravstvena stroka na področju duševnega zdravja, torej klinični psihologi, psihiatri in pedopsihiatri, so ves čas jasno proti predlogu. Med drugim menijo, da predvideva prenizke kriterije za vstop psihoterapevtov v zdravstvo. Na drugem bregu pa so psihoterapevtska združenja, kjer menijo, da bi z zakonom razširili dostop do psihoterapije.