Zakon o Skoku: 'Da veljaki ne bodo več kupovali kubičnih metrov zraka'

"Z zakonom: povečujemo število specializiranih tožilcev, zagotavljamo prednostno obravnavo korupcije uradnih oseb, krepimo sodelovanje med tožilstvom in policijo, uvajamo specializirano sodišče za najzahtevnejše primere, povečujemo avtonomijo in učinkovitost specializiranega tožilstva," so zapisali pri Demokratih.

"Vsak evro korupcije plačajo državljani. Čas je, da račun izstavimo storilcem," so poudarili v stranki. Po njihovi oceni korupcija in organizirani kriminal Slovenijo vsako leto staneta 3,5 milijarde evrov.

Kot je poudaril minister za gospodarstvo in vodja Demokratov Anže Logar, gre za oblikovanje "ekosistema uspešnega in učinkovitega pregona zoper korupcijo, organizirano kriminaliteto in kriminaliteto belih ovratnikov".

Po njegovih besedah daje vlada s tem zakonom vsem v tej procesni verigi pristojnosti, da so učinkoviti. Meni namreč, da so bili dosedanji ukrepi v pregonu morda sicer dobronamerni, a da jim je zmanjkalo prav pri učinkovitosti.

Ob tem je puščico usmeril v morebitne nasprotnike predlaganega zakona, saj meni, da ga bodo kritizirali oz. izražali dvom vanj prav tisti, "ki so zadovoljni s statusom quo".

Tako on kot minister za pravosodje iz njegovih vrst Mihael Zupančič sta zagotovila, da zakon, ki so ga sprejeli na vladi, prinaša rešitve, ki niso v nasprotju z ustavo. Logar je dodal, da so hkrati pri pripravi zakona črpali tudi z evropskega parketa in primerjalnega pravnega sistema.

Minister Zupančič je sicer pred sprejetjem zakona predlagal "manjši spremembi", in sicer so v katalog kaznivih dejanj dodali pranje denarja, iz njega pa izvzeli kazniva dejanja, ki se nanašajo na "kvalificirano poslovno goljufijo do 50.000 evrov, saj je teh primerov preko 800 letno". "To bi pomenilo velik zalogaj za Skok in zaradi katerih se potem ne bi mogli ukvarjati z drugimi stvarmi. S tem se bo še naprej ukvarjalo SDT," je dejal.

Zupančič je na tiskovni konferenci ponovil, da bo zakon vzpostavil ekosistem, "v katerem z roko v roki delujejo vsi organi, ki morajo delovati". Z njim namreč po njegovih besedah ustvarjajo jasno linijo od Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) do specializiranega sodišča.

Slednje je tudi glavni cilj predloga – na zakonski ravni povezati pristojnosti NPU, Specializiranega tožilstva za pregon korupcije in organiziranega kriminala ter Specializiranega sodišča RS. S tem je tako tudi na zakonski ravni poudarjena dolžnost sodelovanja drugih organov, med njimi Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), izhaja iz predloga zakona.

Po predlogu bi se Specializirano državno tožilstvo (SDT), ki zdaj bdi nad pregonom najzahtevnejših oblik kriminala, preimenovalo v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala. Predlog na novo opredeljuje tudi njegov katalog kaznivih dejanj in spreminja posamezne pristojnosti pri razpisovanju prostih mest, imenovanju in ocenjevanju državnih tožilcev.

"Naš glavni motiv je, da v celotni tej verigi vzpostavimo večjo pristojnost in tudi večjo odgovornost," je dejal Zupančič.

Zakon predvideva tudi ustanovitev novega sodišča. Namesto štirih specializiranih oddelkov bi se ustanovilo Specializirano sodišče RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala.

NPU bi po predlogu vedno začel ali prevzel preiskavo kaznivih dejanj iz kataloga kaznivih dejanj, za obravnavo katerih je pristojen Skok. Prav tako bi preiskavo začel ali prevzel na podlagi pisne zahteve vodje Skoka.

Sodniki, ki bodo delovali v specializiranem državnem sodišču, bodo "24 ur" delovali na področju organiziranega kriminala in korupcije: "Namen je, da imamo sodno vejo oblasti, ki je specializirana, ki pozna primere zelo dobro, da se sodnike ne prestavlja malo sem, malo tja, temveč so lahko posvečeni le tem primerom."

"Ko bo Skok zaznal neko kaznivo dejanje, bo naročil NPU, da sproži ustrezne preiskave, na koncu te linije pa imamo sodišče – eno specializirano sodišče, ki bo sodilo glede teh kaznivih dejanj. Gre torej za čisto linijo – ljudi, ki poznajo tovrstne primere – od NPU do specializiranega sodišča," je jasen minister.

Pojasnil je, da bi bila tudi pravila delovanja Skoka nekoliko drugačna, in sicer se bo uporabljala tožilska preiskava namesto sodne, kot jo poznamo v primeru evropskega tožilstva. "S tem bistveno skrajšamo celoten postopek," je pojasnil Zupančič.

Vodja Skoka bo po besedah ministra imenovan po enakem vzorcu kot generalna državna tožilka, tožilci bodo imenovani po malo spremenjenih pravilih – zdaj je bil minister vezan na mnenje državnotožilskega sveta, po novem pa bo od njega dobil mnenje o tožilcih, sam pa bo po lastnem vrstnem redu svoje predloge poslal na vlado.

"S tem se vloga ministra malo spremeni – ni več pismonoša. Je pa s tem tudi večja odgovornost na ministru, tako kot tudi na vseh akterjih v tem sistemu," je dodal.

Logar je prepričan, da je Skok sistem, ki bi prinesel rezultate, zato meni, da mora biti čim prej sprejet. "Vem, da se bo v postopku pokazalo, kako bistveno hitrejši in učinkovitejši je ta pregon. Sama uveljavitev tega zakona bo seveda potrebovala nekaj časa. Na Hrvaškem je od uveljavitve 2001 do prve resne kapitalske zapore trajalo 10 let," je ocenil.

Jeseni ga bodo dali v parlamentarno proceduro, meni pa tudi, da bo nov sistem "odlično izhodišče za nadaljnjo reformo sodnega sistema".

Gospodarski minister je na novinarski konferenci dejal, da pri pripravi zakona ni bila potrebna vključitev Komisije za preprečevanje korupcije (KPK).

Zupančič pa je zagotovil, da so pri pripravi sodelovali tožilci, sodniki in tudi odvetniki, čeprav jih niso poimensko izpostavili. "Res pa je, da to ni bilo na očeh javnosti. Ker niso želeli biti izpostavljeni," je dejal.

Tudi KPK je sicer po njegovih besedah vključena v predlog zakona in integrirana v sistem "tako, da sodeluje s Skokom". "Torej v tem smislu, da imamo dolžnost sodelovanja," je pojasnil.

Po prvih ocenah tožilstva predlog zakona o Skoku v ničemer ne bo prispeval k bolj učinkovitemu pregonu najtežjih kaznivih dejanj, bi pa lahko predlagane rešitve oslabile avtonomijo tožilstva. Na KPK medtem pozdravljajo, da je predlagatelj upošteval njihove pozive k ločitvi sistema preprečevanja korupcije od sistema njenega pregona.

Predlog dolgo pričakovanih zakonskih rešitev, ki med drugim prinašajo ustanovitev Skoka, je bil ena od glavnih predvolilnih obljub stranke Demokratov. Ustanovitev Skoka in novega specializiranega sodišča za pregon korupcije je zapisana tudi v koalicijski pogodbi.