Stanje na področju varovanja tajnih podatkov v Sloveniji, ko gre za varovanje državnih interesov in koristi, je po besedah državnega sekretarja Debelaka daleč od zadovoljivega, med razlogi za to pa je navedel predvsem pomanjkanje normativne ureditve in neenotno urejena vprašanja vrednotenja teh podatkov. Zakon bo vzpostavil enotni sistem odgovornosti vseh državnih funkcionarjev in uslužbencev glede varovanja državnih skrivnosti. Pri tem je pojasnil, da je 80 odstotkov podatkov ''normalnih'', 15 odstotkov podatkov je interne narave, 5 odstotkov zaupne oziroma strogo zaupne narave, 0,01 odstotek podatkov pa je označenih kot ''top secret'' oziroma državna tajnost.
Pri vključevanju Slovenije v EU je zakon pomemben z vidika varnostnih mehanizmov npr. pri Schengenskem informacijskem sistemu in Evropskem kriminalističnem uradu (Europol) - gre za informacijske podatke, ki morajo biti ustrezno varovani. Zakon je pomemben tudi z vidika vključevanja Slovenije v zvezo NATO: Slovenija je z ratifikacijo sporazumov sprejela obvezo, da bo zagotovila varnost teh podatkov. Zakon je tako pomemben tudi z vidika dviga ugleda in verodostojnosti Slovenije v mednarodnih odnosih, je poudaril Debelak.
