Za sindikate znižanje pravic delavcev ne pomeni odpiranja novih delovnih mest

Socialni partnerji so v odsotnosti ministra za delo Andreja Vizjaka zgolj evidentirali odprta vprašanja v predlogu zakona o delovnih razmerjih (ZDR), zapirali pa jih niso.

Izvršni sekretar pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko je po srečanju v Ljubljani povedal, da so se prebili skozi približno polovico odprtih členov predloga ZDR, pogajalec iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Alojz Selišnik pa ga je dopolnil, da so stvari vendarle že bolj ali manj dorečene in da bo ZDR približno takšen, kakršen je trenutni predlog.

V kontekstu vse višje brezposelnosti so delodajalci poudarili, da predlagana reforma trga dela ne bo omogočila zmanjšanja brezposelnosti. "Bojim se, da smo začeli bika držati na nepravem koncu, ne za roge, ampak za rep. In bojim se, da bo brezposelnost zato še večja. Z reformo ne bomo dobili prožne varnosti, ampak drago rigidnost," je bil pesimističen Selišnik.

Na delojemalski strani se s tem ne strinjajo. Zorko meni, da imajo delodajalci, ki pričakujejo, da bo reforma pripomogla k odpiranju novih delovnih mest ali večjemu zaposlovanju, "popolnoma zgrešeno politiko".

"Pogoje za odpiranje novih delovnih mest in razvoj gospodarstva v prvi vrsti ustvarjata ministrstvi za gospodarstvo in za finance, ne pa delovna zakonodaja. Ta je namenjena zaščiti delavcev kot šibkejše stranke v delovnem razmerju, temu da se postavijo neki minimalni standardi," je izpostavil Zorko.

Znižanje pravic delavcev tako ne pomeni odpiranja novih delovnih mest, je prepričan. "Ravno nasprotno, to pomeni večje socialne konflikte, večjo negotovost poslovanja delodajalca," je opozoril. V tej luči si težko predstavlja, da bi bil delodajalec zaradi delavca, ki prejme 560 ali 600 evrov neto plače, nekonkurenčen.

Koliko je lahko agencijskega dela?

Med odprtimi vprašanji, ki so bila danes na mizi, so bili posebej izpostavljeni agencijsko delo, odpovedni roki in odpravnine ob upokojitvi.

Predlog ZDR predvideva 25-odstotno kvoto za agencijsko delo. To pomeni, da bi lahko agencijski delavci predstavljali le 25 odstotkov vseh zaposlenih pri podjetju oz. uporabniku agencijskega dela, v to kvoto pa se ne bi štelo zaposlenih za nedoločen čas pri agenciji.

Sindikati poudarjajo, da je ta odstotek previsok in ne bi zajel praktično nobenega podjetja. Skladno s tem so sprva zahtevali, da se uveljavi 10-odstotno kvoto, zdaj pa je mogoče slišati, da bi bili zadovoljni že s 15-odstotno. Delodajalci medtem tovrstno omejevanje zavračajo.

Razhajanja tudi pri odpovednih rokih

Pri odpovednih rokih je v predlogu ZDR trenutno zapisano, da bi trajali največ 60 dni, medtem ko danes trajajo največ 120 dni.

Na delojemalski strani so prepričani, da je predvideni poseg v odpovedne roke prevelik, zato zahtevajo, da trajajo največ 90 dni. To pa se zdi nesprejemljivo delodajalcem, ki so se ves čas zavzemali za omejitev na največ 30 dni.

Zorko je med odprtimi vprašanji naštel še delovni čas, odgovornost delodajalcev v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove, zlasti ko gre za novo ponudbo pri drugem delodajalcu, ki je kapitalsko povezan s prvotnim, kazenske določbe ter izobraževanje delavcev.

Delodajalci pa bi si želeli sprememb še pri predvidenih odpravninah pri pogodbah za določen čas. Prepričani so namreč, da njihovo uvajanje za gospodarstvo ne bo dobro. A pravega manevrskega prostora za pogajanja v tem delu ni več, je priznal Selišnik.

Korak naprej glede ekonomsko odvisnih delavcev

O ekonomsko odvisnih delavcih medtem danes kljub drugačnim napovedim ni bilo govora. Glede na to, da delodajalci tega vprašanja niso odprli, očitno ni sporno.

Parlamentarni odbor za delo je minuli teden sprejel dopolnilo, ki uvaja minimalne standarde za ekonomsko odvisne osebe, to je samozaposlene, ki na podlagi pogodbe civilnega prava samostojno in dlje časa opravljajo delo v okoliščinah ekonomske odvisnosti ter sami ne zaposlujejo delavcev. Ekonomska odvisnost pomeni, da najmanj 80 odstotkov letnih dohodkov dobijo od istega naročnika, torej so odvisni od enega delodajalca.

Generalni direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela pri ministrstvu za delo Peter Pogačar je pred današnjimi pogajanji opozoril, da gre v primeru ekonomsko odvisnih delavcev za vse bolj pereč problem, ko delodajalci namesto pogodb o zaposlitvi sklepajo civilnopravne pogodbe s samozaposlenimi.

Kot je poudaril, bodo s pomočjo sprejetih amandmajev t. i. lažno samozaposlenim, med katerimi so denimo številni novinarji in umetniki, zagotovili minimalne pravice, ki jih po ZDR uživajo ostali zaposleni. Strahove, da se bodo tovrstne oblike dela zato še bolj razmahnile, je zavrnil, saj predlagana reforma trga dela z različnimi ukrepi odpravlja vzroke za priljubljenost sklepanja civilnopravnih pogodb in spodbuja zaposlovanje za nedoločen čas.

Sindikati rešitve z zvezi z ekonomsko odvisnimi delavci pozdravljajo. Izvršni sekretar pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Goran Lukič je ocenil, da zagotovo pomenijo korak naprej. Kot je menil, številni delodajalci dandanes samozaposlene spreminjajo v storitve in se tako izogibajo odgovornosti do njih. V novinarstvu in kulturi po njegovih besedah delavcem dajejo na izbiro samozaposlitev ali odhod.

Upanje delodajalcev, da se ukine plačani odmor za malico in današnjo obliko dodatka za delovno dobo, je medtem očitno pokopano. Člena sta namreč na odboru ostala zaprta, zdaj pa je mogoče z amandmaji spreminjati le še člene, ki doslej niso bili amandmirani.