Predlog resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske (SV) do leta 2040, ki ga je vlada v javno razpravo poslala na začetku maja, zaradi spremenjenih geopolitičnih razmer nadgrajuje zdajšnjo različico dokumenta, sprejeto leta 2023.
Obrambni minister Borut Sajovic je na tiskovni konferenci poudaril, da Slovenija sicer ni osamljena "pri težavah z doseganjem obljubljenih odstotkov". Dodal je tudi, da sicer ni vse v odstotkih in denarju ter da mora ostati varna država.
"Razprava ni bila omejevana. Na vprašanja ministrov in ministric smo odgovorili. Enotnost znotraj vlade je velika. Nič ni narobe, če imamo isti cilj, a ga želimo doseči po različnih poteh," je ocenil minister.
30.000 pripadnikov dopolnilnih in rezervnih sil
Predvideva izgradnjo obvezne rezerve, ki je skladno z zakonom o vojaški dolžnosti zamrznjena. Tako bi mirnodobno sestavo Slovenske vojske, za katero si prizadevajo, da bi štela 10.000 pripadnikov, razširili do 30.000 pripadnikov. "Gre za dopolnilne in rezervne sile, treba je nadaljevati z vzpostavljanjem sistema," je dejal Sajovic.
"Leta 1991 nas je bilo okoli 50 tisoč, danes imamo 60 tisoč ljudi, ki imajo opravljeno temeljno vojaško usposabljanje. Prepričan sem, da lahko v obdobju, ki ga zajema resolucija 2025-2040, v sistem na različne načine pripeljemo dodatnih 30.000 dopolnilnih ljudi," je povedal. Čeprav sledijo zmogljivostim, ki jih zagovarja slovenska vojaška stroka, se mu zdi pomembna tudi kadrovska krepitev po zgledu teritorialne obrambe.
Kar se tiče debate o naborništvu je Sajovic pojasnil, da so trendi štipendiranja, tabori za mlade ipd. pozitivni in dobro obiskani. Poudaril pa je tudi, da obramba domovine ne bi smela biti predmet prisile.
"Če se bodo stvari v svetu spremenile, zaostrile, bomo razmišljali tudi o nadgradnji sistema, zato skrbno spremljamo, kaj se na tem področju dogaja v naših sosednjih državah, znotraj Balkana in na severu Evrope. Že zdaj pa je dejstvo, da samo uvedba obveznega služenja vojaškega roka ne predstavlja čarobne paličice," je dejal Sajovic.
Obrambni minister je ob tem izrazil željo, da bi državo pri varnosti podprla domača vojaška industrija. "Grozd slovenske obrambne industrije se je v zadnjih mesecih okrepil za več kot 20 podjetij. Ta se združujejo, povezujejo, njihovi produkti pa ne zanimajo le Slovenijo, temveč tudi tujino. Ne gre le za oborožitev, temveč tudi za številne primere dobre dvojne rabe in za projekte, ki krepijo varnost tudi v miru," je jasen.
Krepitev 'vojaškega zdravstva'
Predlog resolucije nacionalno varnost obravnava celostno. Poleg investiranja v modernizacijo SV vključuje tudi krepitev nacionalne obrambne industrije ter prispevanje k dvigu splošne odpornosti države in družbe. To predvideva tudi s projekti tako imenovane dvojne rabe, torej za vojaške in civilne namene, predvsem na področju infrastrukture in zdravstva.
Na seji so tako v sklopu obrambne resolucije potrdili tudi projektno nalogo z idejno rešitvijo povečanja odpornosti bolnišnične infrastrukture, ki vključuje tudi izgradnjo tretjega trakta prizidka bolnišnice dr. Petra Držaja. Konec januarja so ob tem ustanovili delovno skupino in poleg Petra Držaja izbrali še lokacije v Celju, Mariboru, Brežicah, Novi Gorici, psihiatrično bolnišnico Vojnik, URI Soča, Valdoltro in kibernetsko postajo v Ankaranu.
Zdravstveni centri bodo namenjeni vojaškim potrebam in javnemu zdravstvu. Krepiti pa želijo tudi kadre znotraj vojaškega zdravstva; okrepiti pa želijo bolnišnične urgentne dejavnosti, plastične kirurgije ipd.
"Gre za idejno rešitev, ki je bila sprejeta, sledili pa bodo naslednji koraki projektiranja in načrtovanja. Moramo pa zagotavljati tudi sredstva za to. To bo sistem, ki bo prvotno služil javnemu zdravstvu, skoraj 220 milijonov evrov do leta 2029," je dejal Sajovic.
Stroka, tako obramboslovna kot vojaška, je predlog resolucije večinoma podprla. Na posvetu o predlogu so se strinjali, da denar za obrambo ni le denar za orožje, ampak tudi za civilno rabo. Največ obrvi pa je dvignil predlog o kadrovskem popolnjevanju. SV je namreč na začetku meseca štela 6157 pripadnikov stalne sestave, skupaj s pogodbeno sestavo pa 7328.
V Levici glasovali proti resoluciji o opremljanju Slovenske vojske
Koalicijska stranka Levica je na seji vlade glasovala proti novi resoluciji o opremljanju Slovenske vojske. "Ta se sprejema že tretjič v zadnjih štirih letih, njena vsebina pa sledi trenutno veljavni resoluciji, vendar na steroidih," so kritični.
Menijo namreč, da je razlog za sprejemanje še ene resolucije nadaljevanje podrejanja zahtevam Nato pakta in njegovih vojaško-industrijskih kompleksov. "Vsi od ameriškega predsednika, do predednce Evropske komisije in generalnega sekretarja Nato pakta kličejo k povečevanju javnih izdatkov za vojsko, ki bo šlo na račun siromašenja socialne države in javnih storitev," so prepričani.
Dejali so še, da tako kot vse predhodne resolucije, tudi tokratna kot razlog navaja zaostreno mednarodno varnostno okolje, ne da bi pri tem navedla dejanske vzroke za zaostritev. "Če bi jih, bi namreč hitro spoznali, da sta ravno oboroževanje in geopolitično napenjanje mišic vzrok slabšanja mednarodnih odnosov." V Levici p takšno usmeritev zavračajo in opozarjajo, da lahko nadaljevanje vedno istih politik le še poglablja napetosti, v najslabšem primeru pa vodi tudi v spopad svetovnih razsežnosti.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.