Predlogu SDS za zaostritev azilne zakonodaje najverjetneje rdeča luč

Poslanci SDS z novelo predlagajo zaostritev pogojev za priznanje mednarodne zaščite zaradi zagotavljanja nacionalne varnosti ter varnosti ljudi in premoženja. Med drugim predlagajo tudi, da v Sloveniji za mednarodno zaščito ne bi mogli zaprositi tisti, ki bi v državo vstopili prek druge države članice EU ali varne tretje države. Ob tem predlagajo skrajšanje rokov, saj bi morali po predlogu tujci prošnjo za azil vložiti v treh dneh po vstopu v Slovenijo, zaostrili pa bi tudi določbe glede ustavitve postopkov v primeru kaznivih dejanj.

Kot je v imenu predlagateljev dejal poslanec SDS Branko Grims, je skrajni čas, da se azilna zakonodaja uskladi s severnimi sosedi. Po njegovih besedah so namreč v zadnjem obdobju prav vsi bistveno zaostrili zakonodajo s področja mednarodne zaščite, saj je bila v zadnjih letih tako za Slovenijo kot za sosednje države značilna masovna zloraba pravice do azila. Po njegovih besedah je v zadnjem letu vlada naredila dva koraka, ki sta dala "izjemno skrajno napačen signal ilegalnim migrantom, kako so tukaj čez vsi dobrodošli". Kot prvega je navedel pristop k marakeški deklaraciji, drugi pa umik Turčije s seznama varnih držav. Po Grimsovih besedah zato še toliko bolj potrebujemo potezo, ki bo dala nasprotni signal.

A v SDS so pri predlogu te novele bolj osamljeni. Po besedah notranjega ministra Boštjana Poklukarja mednarodno zaščito v Sloveniji določa skupna evropska azilna zakonodaja, katere ključni namen je oblikovanje območja svobode, varnosti in pravic, odprtega za vse, ki jih okoliščine prisilijo k legitimnemu iskanju zaščite. Slovenija je kot država članica EU dolžna spoštovati evropsko zakonodajo na področju mednarodne zaščite, je poudaril. Predlog, da za mednarodno zaščito ne bi mogli zaprositi tisti, ki bi v državo vstopili prek druge države članice EU, nima podlage v zakonodaji. Merila in mehanizme, ki določajo državo, pristojno za obravnavanje prošenj za azil, namreč določa dublinska uredba. Direktiva o skupnih postopkih za priznavanje in odvzem mednarodne zaščite pa določa, da se prošnje ne sme zavrniti, ker ni bila vložena v najkrajšem možnem času, je dodal.

Poslanske skupine v podporo argumentom vlade

Večina poslanskih skupin je sledila argumentom vlade. Poslanka LMŠ Tina Heferle je spomnila na zagotovila ministrstva za notranje zadeve, da migracije obvladujejo, tudi ona pa je opozorila na to, da predlog novele ni skladen z evropsko azilno politiko.

Tudi v SD novele ne nameravajo podpreti – po besedah Bojane Muršič obsojajo vsakršno nasilje in širjenje strahu, hkrati pa zahtevajo, da država z vsemi sredstvi skrbi za varnost ljudi in države. Podobnega mnenja so v SMC, kjer predlagateljem očitajo nepotrebno ustvarjanje panike. Po besedah Janje Sluga niso nastopili nikakršni razlogi za izredne razmere in spremembe, s katerimi v SDS kršijo določbe mednarodnih konvencij, evropskega pravnega reda in tudi ustave.

V SAB je Andrej Rajh dejal, da se zavedajo, da skupna zakonodaja ni popolna, a jo je treba najprej urediti na ravni EU. Varnost ljudi mora po njegovih besedah ostati prioriteta, je pa tudi naša dolžnost, da ljudem v stiski ne obračamo hrbta. Podobno menijo v DeSUS, kjer prav tako poudarjajo, da bi morale biti spremembe zakona o mednarodni zaščiti v okviru skupne evropske ureditve. Je pa po besedah Roberta Polnarja današnja razprava "nazoren primer, kako se je Slovenija z brezpogojno kategoričnostjo in fanatičnim prilagajanjem Evropski uniji vnaprej odrekla svojim pogajalskim adutom".

V Levici so seveda ostrejši in SDS očitajo nadaljevanje neprestane zastraševalne protibegunske propagande. Po besedah Mateja T. Vatovca varnosti ne ogrožajo migracije, pač pa "desničarske populistične politike, spodbujanje sovraštva in zgrešene politike, ki smo jim ves čas priča". Del krivde za to po njegovih besedah nosi tudi politična sredina, ki je pristala na ta diskurz.

Predlog SDS podprli le v NSi

Po besedah Žana Mahniča bi imela Slovenija s sprejemom novele v rokah škarje in platno, da zapre svojo južno mejo, saj bi vse, ki bi prišli s Hrvaške, striktno vračali nazaj. Država pa bi dala jasen signal, da so dobrodošli vsi tujci, ki pridejo na legalen način in ki potrebujejo pomoč, "niso pa dobrodošli tisti, ki nas prihajajo izigravat".

Po mnenju Jerneja Vrtovca (NSi) pa je slovenska zakonodaja na področju mednarodne zaščite "zelo širokogrudna", Slovenija pa ima težave z izkoriščanjem azilnega postopka. Težave sicer niso tako velike, da se jih ne bi dalo rešiti, a rešiti jih je treba, je dodal. Poudaril je, da je treba krizo rešiti na izvoru, saj EU ne more poskrbeti za vse, ki si želijo v Evropo.

Poslanci SNS stališča do predloga danes niso predstavili, niti niso sodelovali v razpravi.