Predlogu za izenačitev zahtev za sežigalnice in naprave za sosežig ni dobil podpore

Predlog je med drugim predvideval, da bi se izenačile mejne vrednosti dušikovih oksidov za sežigalnice odpadkov in naprav za sosežig odpadkov ter odpravile izjeme pri preseganju mejnih vrednosti žveplovih okdisov in glede kurilnih vrednosti odpadnih olj.

Zakon bi tudi skrajšal dovoljeni čas preseganja mejnih vrednosti iz sežigalnic in naprav za sosežig s štirih na dve uri, na letni ravni pa s 60 na 30 ur. Za cementarne bi 10-krat znižal dovoljene izpuste benzena. Določil bi obveznost sprotnega javljanja podatkov meritev emisij in njihovo sprotno objavo na agencijo za okolje, ki bi jih morali onesnaževalci poročati na pol ure. 

Eko Anhovo: Sprašujemo se, v čigavem interesu sploh delujejo in glasujejo poslanke in poslanci?

Iz društva Eko Anhovo, ki pri nas najbolj glasno opozarja na posledice sosežiga odpadkov - to poteka prav v njihovem okolju - so "do zadnjega upali na glas razuma ter spoznanje poslank in poslancev, da sta čisto okolje in zdravje ljudi pomembnejša od gospodarske dejavnosti, ki jo omogoča izredno diskriminatorna zakonodaja", so sporočili po glasovanju. Dodali so, da je stališče vlade, ki so ga zagovarjali poslanci koalicijskih strank ter DeSUS in SNS, skoraj identično stališču Salonita Anhovo. "Sprašujemo se, v čigavem interesu sploh delujejo in glasujejo poslanke in poslanci? Poleg tega med prestavitvijo stališč strank iz vrst koalicije ni bilo moč prezreti izrazitega nepoznavanja in nerazumevanja problematike sosežiga odpadkov in posledic, ki jih ta dejavnost prinaša," so zapisali v odzivu. Poslancem, ki so predlog zavrnili, tudi očitajo, da so povsem prezrli njegovo bistvo; to je zaščita zdravja ljudi in okolja pred škodljivimi emisijami, ki nastajajo pri sosežigu enormnih količin odpadkov v peči cementarn. 

Cementarna na zdravju prebivalstva pustila 'grozljiv krvni davek' 

Luka Mesec (Levica) je v imenu predlagateljev dejal, da gre ožje gledano predvsem za težavo cementarne Salonit Anhovo. Cementarna, ki je dobršen del svojega 100-letnega obstoja proizvajala azbest, je na zdravju tamkajšnjega prebivalstva pustila "grozljiv krvni davek", med drugim z azbestozo in različnimi vrstami raka, onesnaževanje pa da sedaj povzroča sosežig odpadkov. Naprava izpušča v zrak tudi po tisočkrat več škodljivih spojin, kot je to dovoljeno v sežigalnici odpadkov v Celju, je poudaril in dodal, da na težavo opozarja tudi zdravstvena stroka.

Vlada po besedah državne sekretarke na ministrstvu za okolje in prostor Metke Gorišek predloga ne podpira, ker da ruši sistemski pristop, kot ga določa zakon o varstvu okolja. Poleg tega je v predlogu v delu, ki zaostruje mejne vrednosti emisij, "moč čutiti tudi pomanjkanje tehnične strokovnosti oz. razumevanje procesa sosežiga odpadkov oz. sežiga odpadkov". Zakon bi zaostril posamezne določbe uredbe o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov, ki je prenesla določila področne evropske uredbe, kar bi pomenilo odstopanje od sistemskega pristopa, tako da bi morali tudi za ostale naprave namesto podzakonskih predpisov sprejemati zakone.

Poleg tega se zakon ne opredeljuje do najboljših razpoložljivih tehnologij (BAT), ki jih morajo naprave v uporabo uvesti do konca leta 2023. Goriškova je tudi dejala, da trditev, da so za sežigalnice določene strožje mejne vrednosti kot za naprave za sosežig, ne drži - po njenih besedah so mejne vrednosti v obeh primerih enake, za nekatera onesnaževala pa so mejne vrednosti za sosežig celo za eno tretjino bolj omejujoče. Navedla je, da glede na meritve prebivalci v bližini cementarne v Anhovem niso bolj prizadeti zaradi emisij snovi v zraku kot na drugih območjih. Poleg tega je izenačevanje emisij dušikovih oksidov za sežigalnice in naprave za sosežig težko, saj gre za različne tehnologije, je navedla.

Brez podpore v koaliciji, SNS in DeSUS

V koaliciji ter SNS in DeSUS predloga ne podpirajo. Leon Merjasec (SDS) je ponovil stališče vlade in dodal, da v SDS menijo, da bi bilo treba počakati na rezultate dela lani ustanovljene medresorske delovne skupine, ki proučuje možnosti za izenačitev normativov dovoljenj emisij iz sežigalnic in naprav za sosežig.

Tudi v NSi so pritrdili vladi, da je takšen pristop normiranja pravnosistemsko neustrezen. Ker morajo tovrstno vsebino urejati podzakonski predpisi, ki so v pristojnosti izvršilne veje oblasti, predloga ne bodo podprli, je povedal Mihael Prevc (NSi).

Mojca Žnidarič (SMC) je dejala, da zaradi specifik delovanja naprav za sosežig te ne morejo doseči tako nizkih vrednosti izpusta dušikovih oksidov, kot jih dosegajo sežigalnice, ter da so mejne vrednosti emisij za sežigalnice in naprave za sosežig za večino merljivih parametrov kljub drugačni tehnologiji numerično enake. Cementarna v Anhovem ima "izjemen pomen za našo državo", je dejala in dodala, da bi z zaprtjem cementarne izgubili 350 delovnih mest, material za infrastrukturne projekte pa bi se moral uvažati iz tujine.

Ivan Hršak (DeSUS) je povedal, da bi moral predlagatelj zakona pri pripravi sodelovati tudi z upravljavci obratov za sežig in sosežig ter se pogovoriti z ljudmi, ki so vezani na te obrate. Jani Ivanuša (SNS) je menil, da je predlog na prvi pogled všečen, da pa krši nekatera temeljna načela, ki veljajo na ravni EU v povezavi s pravom okolja in napravami za sosežig. Podatke v gradivu je označil za pavšalne, cementarna v Anhovem po njegovem mnenju sodi med okoljsko in energetsko bolj učinkovite v Evropi.

'Najmanjši korak v smeri izboljšanja stanja je pomemben' 

Rudi Medved (LMŠ) je dejal, da nacionalna in evropska zakonodaja cementarnam, ki sosežigajo odpadke, dovoljujeta višje mejne vrednosti emisij v primerjavi s sežigalnicami odpadkov, kar da je z vidika javnega zdravja in varstva okolja "popoln nesmisel". Po mnenju Soniboja Knežaka (SD) je jasno, da sežig in sosežig odpadkov pušča določene posledice na okolju in zdravju ljudi. V SD menijo, da "je tudi najmanjši korak v smeri izboljšanja stanja na določenem področju pomemben, saj bomo le tako prišli do končnega cilja, ki si ga vsi želimo, ne glede na politično usmeritev", torej zdravja prebivalk in prebivalcev.

Matej Tašner Vatovec (Levica) je menil, da bi bilo sprejetja zakona manjša gesta predvsem za lokalno prebivalstvo, ki pa bi ji morala slediti reforma okoljske politike v državi, "ker na tak način ne bo šlo več naprej". Andrej Rajh (SAB) je napovedal, da bodo nadaljnjo obravnavo predloga podprli, da pa bi bilo treba rešitve strokovno še dodelati.

V društvu Eko Anhovo in dolina Soče so v dopisu ob obravnavi zakona poslance pozvali, da predlog podprejo, saj da prebivalcem, ki živijo v okolici cementarne in podobnih industrijskih naprav, "prinaša upanje, da bomo naredili korak k izboljšanju našega okolja in zdravja".