Ministrstvo za gospodarstvo bo letos pripravilo strategijo privatizacije Telekoma, hkrati pa zagotovilo večjo liberalizacijo na trgu elektronskih komunikacij. "To je ključna poteza pred privatizacijo Telekoma. Če bi Telekom obdržal pomemben monopol, bi privatizacija povzročila tudi negativne učinke na uporabnike, česar pa si ne želimo," je na predstavitvi programa dela ministrstva za letošnje leto med drugim povedal minister za gospodarstvo Andrej Vizjak.
"Oboje poteka sočasno, ob sprejemanju ukrepov za liberalizacijo snujemo način privatizacije Telekoma," je dejal gospodarski minister. Prioriteta direktorata za elektronske komunikacije in pošto v letošnjem letu bo zagotoviti konkurenco na trgu elektronskih komunikacij. "V ta namen nameravamo že marca predstaviti analizo trgov in ukrepov, med drugim tudi preprečiti uporabo ukrepov za dolgoročno vezavo naročnikov na operaterje," je povedal Vizjak, ki je prepričan, da tudi takšne obveze uporabnikov ovirajo konkurenco na trgu.
Interes Evrope bo velik, meni minister
Vizjak meni, da bo interes velikih evropskih telekomunikacijskih podjetij pri privatizaciji slovenskega Telekoma zagotovo velik. "Glede na trende v Evropi se bo težko izogniti ambicijam velikih koncernov, ki ne bi imeli interesa tudi na slovenskem trgu komunikacij. Bolj verjetna je možnost, da bo interesa precej. Penetracija v Sloveniji je močna in nenazadnje interes večjih sistemov po nakupu bo zagotovo prisoten," je dejal Vizjak in dodal, da bi bilo napovedovanje rezultatov preuranjeno.
Država ima iz privatizacije Telekoma tudi ogromno obveznosti, med drugim tudi z naslova zakona o vračanju vlaganj v telekomunikacijsko omrežje. "Privatizacija Telekoma in podobnih močnih sistemov zato ne sme biti usmerjena v doseganje samo cilja kupnine. Biti mora naravnana na cilj, da se s tem poveča učinkovitost delovanja teh podjetij, da se zadovolji interese potrošnikov in da se hkrati s privatizacijo tudi razvija sistem, ki se privatizira," je dejal gospodarski minister.
Denarja primanjkuje
Samo za izpolnjevanje obveznosti iz že sprejetih dokumentov primanjkuje tri milijarde tolarjev sredstev. Proračun tako ne predvideva sredstev pogodbenih obveznosti za Revoz, za kar manjka slabi dve milijardi tolarjev. "To bom pri rebalansu jasno povedal in zahteval izpolnitev državnih obveznosti," je dejal Vizjak in izpostavil vprašanje, kako je podpisovanje pogodb lahko zakonito, če za to v proračunu ni zagotovljenih sredstev. Podobno je tudi s sredstvi za rudnike v zapiranju, kjer so sredstva zagotovljena zgolj za tekoče zapiranje, na pa tudi za programe zapiralnih del. "Primanjkuje približno milijardo tolarjev sredstev in upam, da bo vlada imela posluh za ta del," je dejal.
Na ministrstvu bodo sicer v letošnjem letu pripravili približno 68 predpisov. Od tega osem zakonov oz. sprememb zakonov, 25 uredb vlade, tri sklepe vlade, 26 pravilnikov ministrstva in približno deset drugih aktov organov v sestavi.
