
Nizka volilna udeležba na evropskih volitvah in referendumu o arhivski noveli pa tudi dejstvo, da bodo volitve v DZ padle v čas dopustov, ko so mnogi v tujini, so znova obudili ugibanja, ali je rešitev v elektronskih volitvah. Čeprav je višja udeležba eden od argumentov za uvedbo e-volitev, po mnenju strokovnjakov bistvenega povečanja ne bi bilo.
Ideja, da bi imela Slovenija e-volitve, sega po podatkih ministrstva za notranje zadeve v leto 2002. Zelo resno se je o e-volitvah razmišljalo ponovno leta 2007, vendar takratni minister za javno upravo Gregor Virant za uresničitev ideje ni dobil ustrezne politične podpore. Podobno se je s projektom e-volitev zgodilo lani, ko je Virant kot minister za notranje zadeve predstavil predlog novele zakona o volitvah v DZ, ki je predvidevala uvedbo e-volitev.
Po tem predlogu novele bi e-volitve izvedli kot predčasno glasovanje. Volivci bi imeli od torka do četrtka možnost oddati svoj glas po elektronski poti. Edini pogoj bi bil dostop do interneta in kvalificirano digitalno potrdilo. Možnost elektronskega glasovanja bi bila torej le dodatna možnost, poleg klasičnega glasovanja na voliščih. Stroški uvedbe e-volitev po lanskih ocenah ministrstva naj ne bi presegli 300.000 evrov.
Za sprejem novele je potrebna dvotretjinska večina v DZ, ki pa je menda ni bilo. Projekt e-volitev tako trenutno miruje.
Med prednostmi e-volitev lahko tudi večja volilna udeležba, a ne nujno.
Na ministrstvu so lani med prednostmi e-volitev med drugim navedli, da volilna udeležba ne bi bila "odvisna od vremena", omogočen bi bil lažji dostop do glasovanja, glasovanje bi bilo za vsakogar preprosto, izvedljivo od doma. Elektronsko glasovanje bi po oceni ministrstva za nekaj odstotkov dvignilo volilno udeležbo, čeprav vprašanje dostopnosti ni glavni razlog za nizko udeležbo na volitvah.
Profesor na Fakulteti za management in pravo Ljubljana Srečko Devjak v primeru e-volitev ne pričakuje bistvenega povečanja volilne udeležbe in ugotavlja, da verjetno še nismo izčrpali vseh možnosti, da povečamo volilno udeležbo tudi z drugimi prijemi. Med prednostmi e-volitev pa je navedel lažjo dostopnost, časovno so manj potratne za volivce, stroškovno cenejše, bližje so mlajši generaciji, izbira pa je bolj premišljena, saj imajo volivci za razmislek dovolj časa.
Med slabostmi e-volitev pa navaja, da bi težko uvedli primeren sistem nadzora, da ni zagotovljena anonimnost, problematična je transparentnost, poleg tega pa bi lahko prišlo do zlorab in manipulacij. Poleg tega pa našteva še, da niso primerne za starejše volivce ter da nimaš občutka, da si se udeležil volitev, zato ima glasovanje manjši pomen.
keptičen je zaradi ranljivosti sistema in vidi več negativnih kot pozitivnih strani uvedbe e-volitev. Po Devjakovem mnenju je treba pred njihovo uvedbo ustvariti zaupanje, da ne bo prihajalo do zlorab.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.