Več kot 42 let prejšnji zakon slovenskim parom ni dovoljeval sklenitve pogodb o njihovem skupnem premoženju oz. o delitvi v primeru razveze. Zakon je namreč prisilno določal, da je premoženje, ki ga ustvarijo z delom, skupno.
Od aprila letos, ko je dve leti po sprejetju v uporabo končno stopil družinski zakonik, imajo zdaj slovenski zakonci kot eni zadnjih v Evropi možnost skleniti pogodbo o ureditvi premoženjskih razmerij, s katero se lahko dogovorijo, da za njih zakonit premoženjski režim ne bo veljal.
Za tako pogodbo se napačno uporabljata izraza 'predporočna' ali 'ženitna' pogodba, saj jo lahko pari sklenejo ne samo pred poroko, temveč tudi med samo zakonsko zvezo.
Še vedno lahko pride do nesoglasij, ki jih mora reševati sodišče
Zakonca se s pogodbo dogovorita tako o vprašanjih, ki zadevajo upravljanje premoženja med trajanjem zakonske zveze, kot tudi o delitvi tega premoženja v primeru razveze.
S tem naj bi se zmanjšalo število dolgotrajnih sodnih postopkov zaradi ločitev, a tudi v primeru sklenjene pogodbe lahko pride do nesoglasij, ki jih mora reševati sodišče, npr. katero premoženje sodi v skupno ali posebno.
Zakonca s pogodbo tudi ne bosta mogla izključiti dolžnosti preživljanja mladoletnih otrok.
Partnerja morata pred podpisom pogodbe razkriti vse podatke o svojem premoženju
Pogodba, ki jo bodoča zakonca skleneta pred poroko, v primeru da se poroka iz kakršnega razloga razdre, ne bi veljala, saj začne učinkovati šele z dnem sklenitve zakonske zveze oz. z dnem po sklenitvi, ki ga določita sama. Če bosta zakonca sklenila pogodbo po poroki, bosta po navadi uredila tudi razmerja v času od dneva poroke do sklenitve pogodbe, sicer se bo za to obdobje upošteval zakonski režim.
Partnerja morata drug drugemu pred sklenitvijo pogodbe razkriti vse podatke o svojem premoženju, v primeru lažnih ali zamolčanih podatkov pa lahko drugi takšno pogodbo izpodbija.
Del pogodbe je lahko tudi sporazum o medsebojnem preživljanju in sporazum o preživnini za primer razveze zakonske zveze.
Notar mora preveriti, ali pogodba ustreza pravu in morali
"Cilj pogodbe je zakoncema omogočiti prosto izbiro, da svoja premoženjska razmerja svobodno uredita, v kolikor ne želita, da zanju velja zakoniti premoženjski režim. S pogodbo se lahko dogovorita o vprašanjih, ki zadevajo premoženje v času trajanja zakonske zveze, kot tudi o tem, kako bosta premoženje razdelila v primeru razveze," pojasnjujejo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
Pred podpisom pogodbe notar partnerja pouči tako o zakonitem premoženjskem režimu kot o pogodbi sami. "Partnerjema nepristransko svetuje in se prepriča, da sta oba v celoti razumela pomen in pravne posledice pogodbe. Notar preveri tudi, ali vsebina pogodbe ustreza pravnim predpisom in moralnim načelom," še pojasnjujejo.
Vsakdo lahko vidi, kdo in kdaj je sklenil 'predporočno' pogodbo
Da bo pogodba veljavna, pa zakon zahteva tudi vpis v register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ki ga vodi notarska zbornica. Mogoče najbolj sporni del nove ureditve je ravno javnost tega vpisa, iz katerega lahko vsakdo razbere ime in priimek zakoncev, njun naslov ter datuma sklenitve in začetka veljavnosti take pogodbe. Za tak drastičen poseg v informacijsko zasebnost zakoncev naj bi se zakon odločil zaradi varnosti pravnega prometa oz. varstva tretjih, ki z njima poslujejo.
Kot omenjeno, je tak tip pogodb dovoljen v večini evropskih držav, nekatere med njimi, npr. Francija, Avstrija in Nemčija, pa podobno kot Slovenija zahtevajo vpis v določen register, podatki pa so javno dostopni.
Informacijska pooblaščenka kritična glede ureditve javnosti pogodb
"Pravna podlaga za objavo podatkov o teh pogodbah sicer obstaja, je pa veliko vprašanje o utemeljenosti, sorazmernosti in nujnosti tega posega v zasebnost zakoncev vsekakor na mestu," pravi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.
Po njenih besedah so morali resorno ministrstvo kot predlagatelj zakona, posledično pa tudi poslanci opraviti "natančno tehtanje utemeljenosti in sorazmernosti posega v zasebnost zakoncev, saj iz javne objave tako izhajajo njuno ime, priimek in prebivališče, pa tudi dejstvo sklenjene zakonske zveze in sklenjene pogodbe, ne pa tudi sama vsebina sporazuma".
"Če je bil smisel te javne objave varstvo tretjih posameznikov, ki vstopajo v poslovne odnose z zakoncema, se obenem še toliko bolj utemeljeno postavlja vprašanje smiselnosti in utemeljenosti tega posega v zasebnost zakoncev, ker isti zakon določa, da javnost podatka o tem, da obstaja pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ne izključuje splošnih pravil o zaupanju v zemljiško knjigo in o domnevi lastninske pravice," še pojasnjuje Prelesnikova.
"Zaradi varnosti pravnega prometa bi bilo zato bolj smiselno, da bi bila dostopnost do določenih podatkov, npr. glede statusa konkretne nepremičnine, na voljo tistim, ki stopajo v pravno-poslovne odnose z zakoncema, ne pa splošna javna objava," še trdi informacijska pooblaščenka.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.