Predreferendumsko soočenje: kaj pomeni glas ZA in kaj glas PROTI?

Nasprotniki zakona trdijo, da bi njegova potrditev na referendumu povečala družbeni pritisk do te mere, da odločitve o smrti ne bo prostovoljna ter da bodo ljudje s trajno okvaro zdravja postali za družbo odvečni.

Zagovorniki pa medtem, da zakon vsakomur daje možnost odločanja o lastnem življenju in da omogoča dostojanstven in miren konec, ko trpljenje postane neznosno, upanja za ozdravitev pa ni več.

O čem bomo torej odločali v nedeljo? V oddaji 24UR ZVEČER smo gostili Urško Klakočar Zupančič iz Gibanja Svoboda, Moniko Gregorčič iz SDS, Mojco Šetinc Pašek iz SD in Mojco Sojar iz Nove Slovenije.

Gregorčičeva je prepričana, da je predlagani zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v neskladju s 17. členom ustave, ki govori o nedotakljivosti človekovega življenja. "To ustavno določbo je treba brati v širšem kontekstu, saj je ustava najvišji temeljni pravni akt države, ki uokvirja slovenski pravni red," je dejala.

Meni, da je zakon nesprejemljiv in nestrokovno napisan ter da gre za pravni zmazek tudi zato, "ker je v nasprotju z določbo kazenskega zakonika, ker oglednikom nalaga potvorbo medicinske dokumentacije oz. zapis vzroka smrti, pa verjetno tudi zaradi premoženjsko-pravnih in kakšnih drugih družinskih razmerij". Problematizirala je tudi, da se pomoč pri prostovoljnem končanju življenja zapoveduje zdravnikom, ki s tem ne soglašajo.

Klakočar Zupančičeva ji je odgovorila, da bo ustavno sodišče, če bo zakon kdaj predmet presoje, bo ugotovilo enako kot številna druga ustavna sodišča po evropskih državah. "Ugotovila so, da je pomoč pri prostovoljnem končanju življenja ob pogojih, ki jih določa zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ne le dovoljena, ampak tudi da je oporekanje taki pomoči neustavno," je izpostavila.

Šetinc Paškova je medtem ocenila, da članica SDS predloga zakona ni niti prebrala ter da s svojimi navedbami zavaja in laže. "V zakonu je 18 varovalk, ki zelo natančno določajo celoten postopek, kako naj bi ta pomoč pri prostovoljnem končanju življenja potekala. Med drugim je v zakonu naveden tudi ugovor vesti za celotno medicinsko osebje in podporno ekipo, ki bo sodelovala," je poudarila.

Navedla je tudi varovalko v obliki psihiatra, da mora pacient izpolnjevati točno določene pogoje, da lahko to pravico udejanji, da je mora pacientovo izjavo o uveljavljanju pravice potrditi notarja itd. "V vsaki fazi tega postopka lahko oseba iz tega postopka izstopi, če si premisli. Prav tako lahko tudi zdravniki in drugo osebje, ki sodeluje v postopkih, zadevo prekine," je razložila.

Sojarjeva je medtem opozorila, da je trenutek, ko se oseba poslovi od življenja, eden najintimnejših. "V Novi Sloveniji trdimo, da ima vsako življenje v vsakršni obliki, tudi na koncu v trpljenju in bolečini, vrednoto. Da ima vrednost in da je spoštovanja vredno, da ga je treba podpirat in ohranjat," je dejala.

Problematizirala pa je tudi pomanjkanje paliativne oskrbe. "Lečeči zdravnik mora po zakonu ponuditi alternativo in kaj bo ponudil, če paliativne oskrbe ni? Takšnemu človeku bi tako moral po zakonu ponuditi pomoč pri samousmrtitvi," je ocenila.