Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v današnji izjavi sporočila, da v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja. Pojasnila je, da se je na posvetih z vodji poslanskih skupin izkazalo, da nihče za zdaj nima večine v Državnem zboru. Kot je dodala, pa kandidata za vodenje manjšinske vlade ne želi predlagati.
Tudi Robert Golob, predsednik Gibanja Svoboda, ki je relativna zmagovalka volitev, ji je povedal, da v takšnih okoliščinah ne želi prevzeti odgovornosti za sestavo vlade.
O svoji odločitvi je danes obvestila tudi predsednika Državnega zbora.
Ob tem je Pirc Musarjeva izpostavila tudi, da v posvetih in pogovorih s poslanskimi skupinami ni bilo medsebojnega spoštovanja in zaupanja, pač pa veliko neiskrenosti, kar je slaba popotnica za sodelovanje z morebitno novo vlado.
"Da pogajanja ne potekajo pred mediji, lahko razumem, vendar če politični akterji želijo dobiti moje zaupanje, pričakujem, da bodo govorili odkrito in pošteno," je poudarila predsednica. Kot pravi, ne gre za osebno zahtevo, temveč temeljni standard politične odgovornosti in kredibilnosti.
Izpostavila je tudi dejstvo, da imajo stranke v DZ različna politična stališča, v svojih imenih pa promovirajo vrednote, kot so demokracija, resnicoljubje in svoboda. "Te stranke je podprla večina volivcev, prav zato je njihova odgovornost še toliko večja – da te vrednote ne ostajajo le del imen, temveč se dosledno odražajo tudi v njihovem ravnanju," je pozvala predsednica.
Po njenih besedah morajo biti spoštovanje vladavine prava, neodvisnost medijev in nadzornih institucij ter zavzemanje za krepitev družbene kritičnosti vgrajeni v moralni kompas vsakega politika. "A prav odmik od teh načel danes pomembno prispeva k stanju, v katerem smo," je dejala in opozorila, da je zaupanje ljudi v delo politikov nižje, kot bi želeli, spoštljivost, poštenost in dobronamernost pa da so se prepogosto umaknile političnim obračunavanjem in kratkoročnim interesom.
"Zaupanje v politiko se, zmanjšuje tudi zato, ker smo v predvolilni kampanji poslušali eno, po 22. marcu pa pri nekaterih videli povsem drugačna ravnanja. Kot predsednica, ki je prav tako dobila zaupanje večine volivcev, ne želim biti in ne bom del take politike," je bila jasna.
Več kot mesec dni po volitvah Slovenija tako še vedno nima odgovora o tem, kdo bo državo vodil v naslednjih štirih letih. Trenutno še vedno potekajo dogovori o bodočem mandatarju, na desnem polu pa se že izrisuje možna koalicija.
Že ob razpisu državnozborskih volitev je Pirc Musarjeva napovedala, da bo mandat za sestavo vlade v želji po tem, da Slovenija vlado dobi čim prej, podelila "tistemu, ki bo prinesel 46 glasov, kdorkoli to pač že bo". Toliko glasov namreč tudi potrebuje za izvolitev na tajnem glasovanju.
Ta teden je opravila prva posvetovanja z vodji poslanskih skupin. Po posvetovanjih pa je ugotovila, da nihče ne uživa potrebne podpore za izvolitev za predsednika vlade in je napovedala, da bo te kmalu ponovila. A se je danes torej odločila drugače. "Razmerja v državnem zboru so bolj izoblikovana, kot so bila razvidna na posvetovanjih, prav je, da se ta stališča zdaj tudi jasno izrazijo, zato sporočam, da zaključujem posvete o kandidatu za predsednika prihodnje vlade," je poudarila v današnji izjavi.
Predsednica države ima po konstituiranju državnega zbora sicer 30 dni časa, da po posvetu s poslanskimi skupinami državnemu zboru predlaga kandidata za mandatarja. Rok bi se iztekel 10. maja.
V drugem krogu lahko mandatarja predlagajo poslanske skupine ali deset poslancev.
Gibanje Svoboda: Dovolj je skrivalnic
Na odločitev predsednice, da zaključi prvi krog "iskanja" mandatarja, so se med drugim odzvali v Gibanju Svoboda. Kot so zapisali, delijo "skrb in razočaranje predsednice" nad dogajanjem zadnjih tednov. "Svoboda je bila ves čas v pogajanjih iskrena, transparentna, poudarjali smo povezovanje in preseganje razlik, a na drugi strani nismo imeli iskrenega sogovornika," so zapisali v svojem odzivu.
Stranke pozivajo: "Dovolj je skrivalnic. Naj vsi jasno povedo, kdo podpira Janeza Janšo in kdo sodeluje z njim tako pri glasovanju v državnem zboru kot tudi v pogajanjih o vladni koaliciji. Predvsem pa naj se spomnijo na svoje lastne obljube volivkam in volivcem pred volitvami. Politična kultura in zaupanje se gradi tako, da dana beseda nekaj velja."
SD: Že od konstituiranja DZ so obrisi prihodnje koalicije dovolj jasni
V Socialnih demokratih (SD) pravijo, da spoštujejo predsedničino odločitev. "Gre za ustavno predvideno možnost, ki odraža politično realnost v Državnem zbore Republike Slovenije, kjer se odgovornost za oblikovanje večine prenaša na poslanske skupine," so sporočili.
"Že od konstituiranja Državnega zbora so obrisi prihodnje koalicije dovolj jasni. Razmerja med političnimi akterji in dosedanja ravnanja kažejo, kdo nosi pobudo in kdo ima možnost oblikovati večino. Zato je zavajanje javnosti, ki si ga v tem procesu privoščijo nekateri politični akterji, nesmiselno in ne prispeva k transparentnosti ali zaupanju v politični proces," so ob tem poudarili v SD.
V SD od poslanskih skupin pričakujejo jasne korake, odgovorne odločitve in spoštovanje demokratičnih postopkov.
Levica: Na desnici gledamo dvojno igro
Kot so zapisali v sporočilu za javnost, v Levici in Vesni podpirajo odločitev predsednice, da v tem trenutku ne predlaga mandatarja in iskanje mandatarja prepusti poslancem.
"Na desnici gledamo dvojno igro. Javno govorijo, da se ne pogovarjajo in ne usklajujo, istočasno pa že vlagajo škodljiv zakon o vladi, združujejo in ukinjajo ministrstva ter po hitrem postopku potiskajo interventne zakone, s katerim bodo zvrtali milijardno luknjo v javne finance," opozarjajo v Levici, ki dodajajo, da iz tega že lahko razberemo obrise bodoče oblasti.
"Narava vlade bo bo taka kot njen nastanek: prelomljene obljube, zakulisno dogovarjanje, neprestano zavajanje javnosti, vsiljevanje politik, ki koristijo zgolj določenim interesnim skupinam," so zapisali ter poudarili, da bodo "ob taki vladi naredili vse, da ohranimo načela demokracije, transparentnosti, poštenosti - in preprečimo uničevanje socialne države ter njenih podsistemov".
V SDS, NSi–SLS–Fokus, Demokratih in Resni.ca predsedničine odločitve za zdaj niso komentirali.












































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.