Predsednica ne bo predlagala bodočega mandatarja

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v današnji izjavi sporočila, da v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja. Pojasnila je, da se je na posvetih z vodji poslanskih skupin izkazalo, da nihče za zdaj nima večine v Državnem zboru. Kot je dodala, pa kandidata za vodenje manjšinske vlade ne želi predlagati. 

Tudi Robert Golob, predsednik Gibanja Svoboda, ki je relativna zmagovalka volitev, ji je povedal, da v takšnih okoliščinah ne želi prevzeti odgovornosti za sestavo vlade.

O svoji odločitvi je danes obvestila tudi predsednika Državnega zbora.

Ob tem je Pirc Musarjeva izpostavila tudi, da v posvetih in pogovorih s poslanskimi skupinami ni bilo medsebojnega spoštovanja in zaupanja, pač pa veliko neiskrenosti, kar je slaba popotnica za sodelovanje z morebitno novo vlado.

"Da pogajanja ne potekajo pred mediji, lahko razumem, vendar če politični akterji želijo dobiti moje zaupanje, pričakujem, da bodo govorili odkrito in pošteno," je poudarila predsednica. Kot pravi, ne gre za osebno zahtevo, temveč temeljni standard politične odgovornosti in kredibilnosti.

Izpostavila je tudi dejstvo, da imajo stranke v DZ različna politična stališča, v svojih imenih pa promovirajo vrednote, kot so demokracija, resnicoljubje in svoboda. "Te stranke je podprla večina volivcev, prav zato je njihova odgovornost še toliko večja – da te vrednote ne ostajajo le del imen, temveč se dosledno odražajo tudi v njihovem ravnanju," je pozvala predsednica.

Po njenih besedah morajo biti spoštovanje vladavine prava, neodvisnost medijev in nadzornih institucij ter zavzemanje za krepitev družbene kritičnosti vgrajeni v moralni kompas vsakega politika. "A prav odmik od teh načel danes pomembno prispeva k stanju, v katerem smo," je dejala in opozorila, da je zaupanje ljudi v delo politikov nižje, kot bi želeli, spoštljivost, poštenost in dobronamernost pa da so se prepogosto umaknile političnim obračunavanjem in kratkoročnim interesom.

"Zaupanje v politiko se, zmanjšuje tudi zato, ker smo v predvolilni kampanji poslušali eno, po 22. marcu pa pri nekaterih videli povsem drugačna ravnanja. Kot predsednica, ki je prav tako dobila zaupanje večine volivcev, ne želim biti in ne bom del take politike," je bila jasna.

Več kot mesec dni po volitvah Slovenija tako še vedno nima odgovora o tem, kdo bo državo vodil v naslednjih štirih letih. Trenutno še vedno potekajo dogovori o bodočem mandatarju, na desnem polu pa se že izrisuje možna koalicija.

Že ob razpisu državnozborskih volitev je Pirc Musarjeva napovedala, da bo mandat za sestavo vlade v želji po tem, da Slovenija vlado dobi čim prej, podelila "tistemu, ki bo prinesel 46 glasov, kdorkoli to pač že bo". Toliko glasov namreč tudi potrebuje za izvolitev na tajnem glasovanju. 

Ta teden je opravila prva posvetovanja z vodji poslanskih skupin. Po posvetovanjih pa je ugotovila, da nihče ne uživa potrebne podpore za izvolitev za predsednika vlade in je napovedala, da bo te kmalu ponovila. A se je danes torej odločila drugače. "Razmerja v državnem zboru so bolj izoblikovana, kot so bila razvidna na posvetovanjih, prav je, da se ta stališča zdaj tudi jasno izrazijo, zato sporočam, da zaključujem posvete o kandidatu za predsednika prihodnje vlade," je poudarila v današnji izjavi.

Predsednica države ima po konstituiranju državnega zbora sicer 30 dni časa, da po posvetu s poslanskimi skupinami državnemu zboru predlaga kandidata za mandatarja. Rok bi se iztekel 10. maja.

V drugem krogu lahko mandatarja predlagajo poslanske skupine ali deset poslancev.