Klakočar Zupančičeva je podpisala odloke o razpisu vseh trojih volitev, ob tem pa poudarila, da so volitve pomemben element demokratične družbe. Vse volivce je pozvala, naj se volitev udeležijo ter skrbno izberejo novega predsednika ali predsednico republike ter župane in občinske svetnike.
Najprej bo na vrsti iskanje Pahorjevega naslednika
Jeseni se bodo volivci prvič odpravili na volišča 23. oktobra, ko bo potekal prvi krog predsedniških volitev, sicer sedmih v zgodovini samostojne države. Klakočar Zupančičeva je s podpisom odloka določila tudi dan razpisa volitev, ko bodo začeli teči roki za volilna opravila. Od 22. avgusta bo tako mogoče zbirati podpise v podporo kandidatom in vlagati kandidature, rok za vložitev kandidatur pa se bo iztekel 28. septembra. Nekaj dni prej, 22. septembra, pa bo uradno stekla tudi volilna kampanja.
Čeprav kandidatur uradno še ni mogoče vlagati, pa jih je doslej napovedalo že kar nekaj kandidatov. V tekmo za stolček v predsedniški palači se med drugim podajajo podpredsednica Gibanja Svoboda Marta Kos, nekdanji zunanji minister Anže Logar, odvetnica Nataša Pirc Musar, župan Kočevja Vladimir Prebilič, psihoanalitičarka Nina Krajnik, glasbenik Gregor Bezenšek mlajši in zastopnik Antropozofskega društva Slovenije Leo Trojar.
Če v prvem krogu predsedniških volitev nihče izmed kandidatov ne bo dobil večine veljavnih glasov, bo sledil drugi krog, ki bo najverjetneje 13. novembra. V njem se bosta pomerila kandidata, ki bosta v prvem krogu dobila največ glasov.
Tedaj bo torej znano, kdo bo peti predsednik republike in bo nasledil aktualnega predsednika Boruta Pahorja, ki se mu drugi petletni mandat izteče 22. decembra. Predvidoma dan pozneje pa bo sledila prisega novoizvoljenega predsednika v DZ-ju.
Predsednik republike se voli za pet let in je lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljen na to funkcijo. Po ustavni ureditvi predsednik predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil. Med njegovimi pristojnostmi so razglašanje zakonov, imenovanje in predlaganje nekaterih funkcionarjev ter razpis volitev v državni zbor.
Lokalne volitve bodo 20. novembra
Po predsedniških volitvah se bodo volivci na volišča znova odpravili 20. novembra, ko bodo potekale lokalne volitve. Tudi te volitve je razpisala predsednica DZ-ja, ob tem pa kot dan razpisa volitev določila 5. september, ko bo že mogoče vlaganje kandidatur za župane in občinske svetnike.
Na osmih lokalnih volitvah v zgodovini samostojne države se bodo namreč volivci v vseh 212 občinah izrekali tako o županih kot članih občinskih svetov. Ti imajo glede na velikost občine različno število članov, v skladu z zakonom od sedem do 45.
V občinah, kjer prebivajo pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti ter romske skupnosti, bodo volili tudi predstavnike teh skupnosti v občinski svet. V občinah z ustanovljenimi ožjimi deli pa bodo hkrati potekale še volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti.
Volivci bodo izbirali tudi nove župane, ki za izvolitev potrebujejo večino glasov. V občinah, kjer župan v prvem krogu ne bo dobil večinske podpore, pa bo 4. decembra potekal drugi krog volitev, v katerem volivci izbirajo med kandidatoma, ki sta v prvem krogu dobila največ glasov.
Čeprav so bile na dosedanjih volitvah vse bolj uspešne neodvisne liste in županski kandidati, pa se na lokalne volitve pripravljajo tudi v strankah. V večini potekajo postopki evidentiranja kandidatov, večina se jih na volitve podaja samostojno, čeprav morebitnega sodelovanja ne izključujejo.
Predsednica DZ je podpisala tudi odlok o razpisu volitev v državni svet. Te bodo 23. in 24. novembra. Za dan razpisa splošnih volitev, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila, se šteje 1. september.
Volitve v državni svet so sicer posredne prek ustreznih interesnih organizacij oz. lokalnih skupnosti, ki skupaj izvolijo 22 predstavnikov lokalnih interesov in 18 predstavnikov socialnih, gospodarskih in poklicnih interesov. Volitve potekajo na volilnih zborih volilnih teles, ki jih sestavljajo posebej izvoljeni predstavniki lokalnih skupnosti in interesnih organizacij – elektorji.
Člani DS so voljeni za dobo petih let, svojo funkcijo pa – z izjemo predsednika, ki je v DS zaposlen – opravljajo nepoklicno.
Pojasnilo medijske hiše Pro Plus o poročanju o predsedniških volitvah
Mediji v skupini Pro Plus – POP TV, Kanal A in 24ur.com – bodo tudi letošnje predsedniške volitve spremljali in o njih poročali z vso potrebno natančnostjo, profesionalno skrbnostjo in nepristranskostjo.
Danes, 20. julija 2022, je predsednica Državnega zbora RS razpisala datum letošnjih predsedniških volitev, to je 23. oktober 2022.
Kandidaturo za funkcijo predsednice Republike Slovenije je napovedala tudi Marta Kos, ki je v sorodstvenem razmerju z možem odgovorne urednice informativnega in športnega programa POP TV Tjaše Slokar Kos. Ob doslednem upoštevanju internih uredniških smernic, smernic novinarskega kodeksa Društva novinarjev Slovenije in v skladu s priporočili Novinarskega častnega razsodišča smo v vodstvu medijske hiše Pro Plus sprejeli odločitev, da se Tjaša Slokar Kos izloči iz odločanja o programskih vsebinah, povezanih s predsedniško kampanjo v medijih skupine Pro Plus.
Branko Čakarmiš, generalni direktor Pro Plus: "Skupaj z odgovorno urednico smo sprejeli odločitev, da se izloči iz uredniškega odločanja o vsebinah, povezanih s predsedniško kampanjo v medijih skupine Pro Plus. Zavedamo se odgovornosti, ki jo kot vodilna medijska hiša nosimo pri zbiranju, preverjanju in posredovanju informacij našim gledalcem in bralcem, objektivnost in nepristranskost pa sta naše glavno vodilo pri poročanju."
Vse uredniške odločitve, povezane z volitvami predsednika države in predvolilno kampanjo, se tako prenesejo na urednico oddaje Svet Kristino Hacin za oddajo Svet ter na producenta in dolgoletnega dnevnega urednika oddaje 24UR Damjana Košca za oddaji 24UR in Preverjeno.
KOMENTARJI (283)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.