Predsednica in premier sprejela diplomate: 'Želimo biti glas razuma'

"Začetek leta 2026 je znova pokazal, kako nevaren je multipolarni svet. Jezik, ki se širi v mednarodnih odnosih, je jezik izolacionizma, ne multilateralizma," je dejala Nataša Pirc Musar ter opozorila, da dialog in mirno reševanje sporov na podlagi mednarodnega prava nadomešča uporaba sile.

"Stanje še poslabšuje erozija zaupanja v mednarodne institucije," je opozorila. Po njenih besedah se bo treba na novo realnost znati prilagoditi, a hkrati nekje v tem procesu tudi potegniti mejo.

"Genocidno ravnanje je taka črta. Brutalno ravnanje s civilnim prebivalstvom v Gazi, pritisk na Palestince na Zahodnem bregu, grozovito nasilje v Sudanu ter na številnih drugih konfliktnih območjih opozarjajo na selektivno solidarnost in nedoslednost pristopov pri reševanju sporov," je dejala.

Opozorila je tudi, da so suverenost, ozemeljska celovitost in nedotakljivost meja druga, enako pomembna meja, ki je ne bi smeli prestopiti. "Apetiti po prisvajanju ali nadzoru ozemelj drugih držav so nesprejemljivi," je poudarila. Odločna izjava sedmih držav s sklicevanjem na omenjena načela v primeru Grenlandije je zato po njeni oceni korak v pravo smer.

Predsednica je prepričana, da politika uveljavljanja lastnih interesov nekaterih držav in zapostavljanje multilateralizma nimata prihodnosti, saj obetata še več konfliktov in manj sodelovanja. Hkrati je opozorila na ogroženost demokracije, na popuščanje nacionalizmom, populizmom, ksenofobiji in rasizmu, med prihodnjimi izzivi pa izpostavila umetno inteligenco, digitalne platforme in nove oblike komuniciranja ter podnebne spremembe.

Premier Robert Golob pa je dejal, da kljub dvema letoma prizadevanj Slovenije v VS ZN, da bi načela miru, svobode, človekovih pravic, mednarodnega prava obveljala v svetu, ne moremo biti zadovoljni s tem, kako se svet razvija.

"Imam občutek, da ostajamo v mednarodni skupnosti v manjšini. Vsak dan je več držav, ki mednarodno pravo odrivajo na stran in vsak dan več je tistih, ki mogoče še niso na oblasti v svojih državah, demokratičnih državah, pa kljub temu razmišljajo o tem, da se sedaj pravila v mednarodni skupnosti pišejo na novo in v tem iščejo svoje lastne koristi," je povedal.

Med aktualnimi kriznimi žarišči v svetu je izpostavil Ukrajino, glede katere po njegovih besedah obstaja resna pripravljenost, da se doseže mir. Novo žarišče se medtem vzpostavlja na Arktiki, je opozoril in dodal, da se je Slovenija zato pridružila izjavi več držav glede varnosti Arktike in sprejela odločitev o napotitvi dveh častnikov na Grenlandijo.

"Prepričani smo, da mora prevladati razum, da ni nobenega racionalnega razloga, da se med zavezniki vzpostavi situacija, kot je sedanja, in da moramo med zavezniki iskreno in odkrito spregovoriti o takih situacijah (...) z eno samo mislijo v svojih glavah, na kakšen način dejansko okrepiti zavezništvo in ne na kakšen način zavezništvo razbiti," je dejal.

Po njegovi oceni je to edina pot, da svet ostane varen. Ob tem je spomnil še na druge krize, ki po njegovem mnenju ostajajo spregledane v senci evropskih žarišč, kot so Venezuela, Iran in Gaza."Želimo biti glas razuma, ki ne bo mahal z vojaško močjo, bo pa pozival k mirnemu reševanju notranjih sporov," je še dodal. 

Zbrane je nagovoril tudi doajen diplomatskega zbora, apostolski nuncij v Sloveniji Luigi Bianco, ki je poudaril, da Slovenija igra konstruktivno vlogo v mednarodnih odnosih, pri čemer je omenil nestalno članstvo v VS ZN v letih 2024 in 2025 in članstvo v svetu ZN za človekove pravice.