Predsednica podprla boj za žive meje: Je preprost ukrep za velike učinke

Splošna tema ob letošnjem svetovnem dnevu Zemlje je Planet proti plastiki. "Plastika in njeni drobci so danes vsepovsod, tudi v naših telesih, ribah v morju, živalih na kopnem in v naravi nasploh. Cilj je zmanjšati proizvodnjo plastike za 60 odstotkov do leta 2040. Za bodoče generacije pa si želimo svet brez plastike," je v poslanici poudarila predsednica Nataša Pirc Musar.

Prebivalce je pozvala k uporabi steklenic ali kovinskih bidonov, "kajti za izdelavo ene plastenke je potrebno šestkrat več vode, kot je je v sami plastenki". 

Kot je opozorila, plastika razpade na mikroplastiko, strupene kemikalije prodirajo v naše vodne vire, hrano in v zrak, ki ga dihamo. "Potrošniki se tudi moramo zavedati, da je t. i. hitra moda ogromna proizvajalka in uporabnica plastike," je dodala. Pozvala je tudi k čimprejšnjemu končanju dela na potrebni novi pogodbi Združenih narodov o onesnaženju s plastiko.

V poslanici je poudarila tudi pomen znanstvenih raziskav na Arktiki in Antarktiki, pri čemer imajo pomembno vlogo tudi slovenski raziskovalci.

Slovenija je leta 2019 kot 54. država podpisala pogodbo o Antarktiki. S tem se Slovenija uvršča med globalno okoljsko in medgeneracijsko najbolj odgovorne države sveta. Temu koraku bi moral po besedah predsednice slediti strateški načrt sodelovanja slovenskih znanstvenikov pri polarnih raziskavah, za to pa je nujno, da Slovenija pristopi tudi k ustreznim mednarodnim sporazumom, ki zagotavljajo potrebno pravno podlago in mednarodno logistično podporo.

Vlado je pozvala k odločitvi o nacionalnem centru in k podpisu ustreznih mednarodnih sporazumov, med temi tudi t. i. madridskega protokola, ki bi slovenskim raziskovalcem omogočil delo na polarnih območjih.

Podprla je tudi novo slovensko kampanjo Za žive meje. "Te iz naših naselij izginjajo prav zdaj, ko bi nam lahko zelo koristile. So preprost ukrep urejanja javnih ali zasebnih prostorov, ki je hkrati koristen za ohranjanje biotske pestrosti in za krepitev vsestranske podnebne odpornosti vsakega lokalnega okolja in skupnosti," je zapisala.

Po predsedničinih besedah se premalo zavedamo, da so podnebne spremembe povezane z izginjanjem biotske pestrosti in da je ohranjanje narave temelj podnebne politike. "Zato podpiram pobudo Podnebnega programa Mreže za prostor in se pridružujem pozivu slovenskim občinam in prebivalcem k ohranjanju obstoječih in urejanju novih živih mej z različnimi ukrepi in rešitvami," je še zapisala Pirc Musarjeva.