V našem uredništvu smo pridobili dopis, ki ga je predstojnik urada predsednice republike Uroš Krek konec novembra naslovil na ministra za finance Klemna Boštjančiča, ki je takrat opravljal delo ministra za javno upravo. V njem se sprašuje "o resnični ustavni skladnosti drugega odstavka 23. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju", ki nalaga, da funkcionarjem – torej tudi Nataši Pirc Musar – ne pripadajo dodatki, razen dodatka za delovno dobo. 

Omenjeni člen izjemo naredi pri sodnikih in državnih tožilcih, saj jim priznava pravico do dodatka za dvojezičnost, položajnega dodatka, dodatka za delo v manj ugodnem delovnem času ter za pripravljenost. Čeprav je ustavno sodišče o tem že odločalo in ugotovilo, da neskladnosti z ustavo ni, v uradu predsednice menijo, da rešitev ni ustrezna. "Ostali funkcionarji so v primerjavi s sodniki in državnimi tožilci postavljeni v neenak oziroma manj ugoden položaj," je zapisal Krek.

Spomnil je, da nekateri funkcionarji, med drugimi predsednica republike in vsi funkcionarji v njenem uradu, niso upravičeni do prav nobenega dodatka, torej niti do dodatkov, do katerih so upravičeni funkcionarji sodne veje oblasti, niti do pavšala, do katerega so upravičeni poslanci, kot tudi ne do dodatka za nerazdružljivost funkcije, čeprav ta funkcija velja tudi za njih. "V tem primeru po našem mnenju ne gre za urejanje različnih pravnih položajev (javnih uslužbencev, funkcionarjev) na različne načine, temveč za urejanje enakih pravnih položajev (funkcij predsednice republike, funkcionarjev v Uradu, funkcionarjev izvršilne, zakonodajne in sodne veje oblasti, ki so med seboj enakovredne) na različne načine, kar pa ne more biti ustavno skladno," je poudaril. 

Kot je še zapisal Krek, so v uradu predsednice prepričani, da gre pri pravici do dodatkov kot enega izmed sestavnih delov plače za neupravičeno in neustavno neenak položaj predsednice republike in funkcionarjev v Uradu v primerjavi z javnimi uslužbenci, pa tudi s funkcionarji sodne veje oblasti.

Neupravičeno, po njihovem mnenju, je tudi to, da trenutno določena višina plač funkcionarjev "nikakor ne odraža plačila za vse njihovo dejansko opravljeno delo". Poudarjajo, da tako predsednica republike kot funkcionarji v Uradu svoje "delo" ob izvrševanju svojih funkcij opravijo prek vseh časovnih zakonskih maksimumov, ki jih za varstvo delavcev določa Zakon o delovnih razmerjih. "In za to ne dobijo dodatnega plačila ali nadomestila."

Kot navaja 2. člen Ustave RS, je Slovenija pravna in socialna država, v kateri morajo biti vsem državljanom in prebivalcem, ki so v primerljivih položajih, zagotovljene enake pravice. "Delovnopravni položaj tako predsednice republike kot funkcionarjev v Uradu je po našem mnenju primerljiv s položajem ostalih funkcionarjev različnih vej oblasti kot tudi s položajem javnih uslužbencev," piše v dopisu, pod katerega podpisan generalni sekretar Uroš Krek. "Zato bi jim morali biti zagotovljeni primerni pogoji dela v smislu varstva pri delu, počitkov in nenazadnje tudi primerno plačilo za opravljanje njihove funkcije."

Naj ob tem omenimo, da predsednica republike spada v 65. plačni razred, torej drugi najvišji. Ob tem znaša njena osnovna bruto plača 5663,42 evra. Poleg tega pa slovenska zakonodaja omogoča zakonskemu partnerju predsednika Republike Slovenije plačano odsotnost od dela v času, ko je prva dama zadržana zaradi protokolarnih obveznosti. Njen mož, Aleš Musar, ima torej pravico do mesečnega nadomestila za kritje stroškov zaradi obveznosti, ki znaša 15 odstotkov plače predsednika države. Poleg vsega pa je Musar uspešen poslovnež, v Zgornjih Gameljnah si lasti posest Ruske dače, ki je kulturni spomenik lokalnega pomena. Sicer je v predvolilni kampanji Musar večkrat poudaril, da se bo odrekel nadomestilu, ki mu po zakonu pripada. A vendar se je ob zmagi svoje žene očitno premislil in sprejel dodatek, ki mu pripada.

Odziv predsednice

Na dopis in objavo so se odzvali v Uradu predsednice Republike Slovenije, ter poudarili, da nikakor ne drži, da predsednica ni zadovoljna s svojo plačo oziroma da želi višje plačilo. Gre za to, pišejo, da se predsednica zavzema za ustavno skladen in pravičen sistem plač funkcionarjev in vseh javnih uslužbencev.

Na dopis se je zvrstilo kar precej odzivov, med drugimi se je odzval tudi Inštitut 8.marec

Inštitut 8. marec se je na dopis Urada odzval precej kritično. Kot so na družbenem omrežju X spomnili, smo pogodbo zgodbo slišali pred kratkim od poslanke Gibanja Svoboda Lene Grgurevič, ki je povedala, da ji na koncu meseca ostane "zgolj" 1500 evrov. 

"Neokusna stališča predstavnikov politične oblasti prihajajo v času, ko humanitarne organizacije opozarjajo, da se število ljudi v socialnih stiskah povečuje. Narašča število tistih, ki pomoč potrebujejo prvič v življenju, vse več je tako imenovanih revnih zaposlenih, torej delavk in delavcev, ki kljub temu, da opravljajo delo, ne zmorejo preživeti brez pomoči," so opozorili.

Izjave predsednice so ob tem označili za nesramno žalitev za vse ljudi, ki se s težavo prebijajo iz dneva v dan. "Predsednico je lahko sram, da si v tako težkem času za mnoge dovoli problematizirati višino svoje plače. Ob dejstvu, da njena plača za skoraj petkratnik presega minimalno plačo, bi se morala predsednica ukvarjati predvsem s tem, zakaj minimalna plača v Sloveniji še vedno premnogim ne omogoča preživetja."