Pirc Musarjeva: SV je izvedla vse naloge, ki so ji bile zaupane

Predsednica in vrhovna poveljnica obrambnih sil Nataša Pirc Musar se je uvodoma zahvalila pripadnikom in pripadnicam "za predano služenje domovini". "V tem mandatu nameravam obiskovati enote in poveljstva SV in se seznaniti z njihovimi zmogljivostmi," je napovedala.

"SV je izvedla vse naloge, ki so ji bile zaupane, tj. usposabljanja in vaje, nudenje podpore drugim organom, predvsem Policiji ter zaščiti in reševanju, poleg tega pa je sodelovala v predvidenih mednarodnih obveznostih, kot so mednarodne operacije in odzivne sile," je povedala predsednica. Prepričana je, da bo SV v sodelovanju z ostalimi subjekti in sredstvi zaščitila ozemeljsko celovitost in suverenost Republike Slovenije, če bo to potrebno. "Dejstvo je, da še vedno obstajajo določena neskladja in odstopanja pri zmogljivostih, delovanju in vzdržljivosti obrambnih sil, vendar se hkrati odvijajo koraki tudi v pozitivno smer."

Na spremenjene varnostne okoliščine v svetu mora biti pripravljena tudi Slovenija, je opozorila predsednica. "Nacionalno varnosti si bomo lahko učinkovito zagotavljali le z ustrezno opremljenostjo, pripravljenostjo in sposobnostjo zaznavanja, preprečevanja in odzivanja na sodobne varnostne grožnje."

Predsednica je bila seznanjena s poročilom o stanju pripravljenosti SV v letu 2022, ter prvič, na njeno pobudo, z informacijo o aktivnostih za zagotavljanje večje odpornosti države in družbe, ki imajo vpliv na obrambni sistem.

"Sprejete so bile usmeritve za nadaljnji razvoj SV do leta 2040, kjer bo v naslednjih korakih potreba implementacija preko mandatov več vlad. Postopno se viša delež obrambnih izdatkov, delež za investicije ter delež za inovacije in raziskave, kar je pomembno z vidika sodobnih groženj, prebojnih tehnologij in tehnologij za dvojno rabo."

Pirc Musarjeva je pohvalila napredek pri usposabljanju. "Vse več pozornosti se namenja kibernetski obrambi, kjer bodo potrebna dodatna dolgoročna prizadevanja. Še vedno ostajajo izzivi s starostno strukturo in pridobivanjem pripadnikov za SV, kjer so načrtovani dodatni ukrepi. Naslavljajo se izzivi preteklega zaostanka pri izgradnji ključnih zmogljivosti RS, kjer so oblikovani načrti za modernizacijo. Ta se ne bo zmanjšal čez noč, ampak čez čas in bo zahteval stabilno politično podporo."

Omenila je tudi vojno v Ukrajini z obsežnimi posledicami na več področjih. "Nujna sta čimprejšnja prekinitev ognja in začetek pogajanj. Zakaj do tega še ne pride? Dokler se ena in druga stran ne bosta strinjali, da sedeta za mizo, je mednarodna skupnost nemočna."

Načelnik generalštaba Robert Glavaš je povedal, da še vedno obstajajo odstopanja od zahtevanih standardov, predvsem na področju zmogljivosti in sposobnosti za delovanje. Bodo pa nekatere sprejete odločitve po njegovem mnenju pozitivno vplivale na pripravljenost SV, zato je prepričan, da so pred SV boljši časi.

Glede opredeljenih nalog je Slovenska vojska (SV) v letu 2022 po njegovih besedah zagotavljala ustrezno raven večine izdelanih načrtov uporabe, ustrezno raven neprekinjenega delovanja služb in določenih bojnih in podpornih sistemov, visoko stopnjo pripravljenosti zmogljivosti za izvajanje nalog v skladu z mednarodnimi pogodbami ter pripravljenost operativnih sil, namenjenih za hitro odzivanje v primeru naravnih in drugih nesreč.

Ocena pripravljenosti po njegovih besedah ni le odraz dela pripadnikov SV, temveč odraz celotnega obrambnega sistema, pa tudi pripravljenosti države in družbe za vlaganje v obrambni sistem. "Ta ocena pripravljenosti daje še toliko večjo težo vsem nam, ki smo prispevali k uspešno izvedenim nalogam, da SV lahko vsakoletno dosega zavidljive rezultate," je še dejal.

Ob tem je izpostavil, da je bilo sprejetih več pomembnih odločitev, ki bodo v prihodnje pozitivno vplivale na pripravljenost in celotno delovanje SV. Med njimi je navedel resolucijo splošnega dolgoročnega programa razvoja in opremljanja do leta 2040, spremembe na zakonodajnem področju, dvig finančnih sredstev za potrebe razvoja in modernizacije SV, sredstva za raziskave in razvoj ter nadgradnjo sistema vojaškega izobraževanja. Rezultate tega pričakujejo v prihodnjih letih, je dejal Glavaš, te odločitve pa bodo po njegovih besedah v prihodnje pozitivno vplivale na pripravljenost in celotno delovanje SV.

Ocene stopnje pripravljenosti SV, ki so podane za pretekle leto, v zadnjih letih beležijo rahel napredek, a so bile za delovanje v miru praviloma dobre, za delovanje v vojni pa nezadostne. Napredek je bil tudi v letu 2021, a še ni zadostoval za celovito delovanje v vojnih razmerah, je lani oceno povzel takratni vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor.

Iz ocene za leto 2021 je izhajalo še, da je bila vojska obremenjena s podporo Policiji in civilni zaščiti pri varovanju državne meje, to pa se je kazalo tudi v zmanjšanem obsegu rednih in nujnih usposabljanj za izvajanje temeljnega poslanstva – obrambe države. Vojaki so pri varovanju meje sicer nehali sodelovati šele letos ob vstopu Hrvaške v schengen.

Državni zbor je sicer minuli teden sprejel resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja SV, v kateri se je država zvezi Nato zavezala, da bo svoje obrambne izdatke dvignila na dva odstotka bruto domačega produkta do leta 2030. Ta cilj je postavljen ambiciozneje, saj je bil po resoluciji iz leta 2022 dvig do te stopnje predviden šele z letom 2035.