Predsednica za novega varuha predstavila Marka Starmana

V uradu so sicer minuli teden potrdili, da predsednica republike razmišlja o ponovitvi razpisa, a se je, kot kaže, še pred tem odločila poskusiti z novim kandidatom. Po pridobitvi soglasja potencialnega kandidata je tako Nataša Pirc Musar v obtok poslanskim skupinam poslala novo ime.

Marko Starman je magister pravnih znanosti in nekdanji večkratni državni sekretar na ministrstvu za pravosodje, ministrstvu za okolje in prostor, zaposlen je bil tudi v službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Trenutno je direktor Krajinskega parka Strunjan. Od leta 2009 pa je višji predavatelj na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici.

To sicer ni prvi kandidat, za katerega predsednica republike poskuša pridobiti zadostno podporo 60 poslanskih glasov, potrebnih za izvolitev novega varuha človekovih pravic.

Javni poziv predsednice k predlaganju kandidatur za varuha se je namreč iztekel sredi oktobra lani. Prispelo je 14 predlogov možnih kandidatov, med tistimi, ki jih je predsednica uvrstila v ožji krog, pa so bili direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Katarina Bervar Sternad, vodja diplomatske akademije na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Andraž Zidar, državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Maša Kociper in zagovornik načela enakosti Miha Lobnik.

Med navedenimi je bila predsedničina favoritka Bervar Sternad, za katero pa Pirc Musar ni uspelo pridobiti zadostne podpore. Ker je kljub "izjemnim naporom, vloženim v iskanje dvotretjinske podpore, ki bi zadostovala za čimprejšnje imenovanje novega varuha človekovih pravic" predsednica ugotovila, da noben izmed kandidatov med poslanci ne uživa zadostne podpore za izvolitev, se je Pirc Musar zatem marca odločila za iskanje novega kandidata.

Nedolgo zatem je Pirc Musar poslanskim skupinam sporočila, da bi za varuhinjo predlagala Dijano Možina Zupanc, eno od sedanjih varuhovih namestnic. Predlog za njeno imenovanje je poslala tudi v DZ, a kandidatka ob junijskem glasovanju DZ ni prejela zadostne podpore poslancev.

Prejšnjemu varuhu človekovih pravic Petru Svetini je medtem mandat potekel 23. februarja letos, od tedaj institucijo vodi namestnik varuha Ivan Šelih.

Za izvolitev varuha je sicer potrebna dvotretjinska večina oziroma 60 poslanskih glasov. A na to, kot kaže, nov potencialni kandidat ne more računati.

Vodja poslancev Svobode Nataša Avšič Bogovič je v izjavi za medije dejala, da so do predloga "v tej fazi še zadržani". "Enako kot pri mestu za guvernerja Banke Slovenija, mislim, da morda ne bi bilo napak, da predsednica razmisli o ponovitvi razpisa, ali pa eventuelno tudi o kandidatih, ki so se prijavili na prvi razpis," je dejala. Takrat se je po njeni oceni prijavilo "kar nekaj dobrih imen".

Ponovitev razpisa bi bila po njenem mnenju najbolj transparentna, odgovorna in "poštena do ljudi, ki se pa mogoče čutijo kompetentne, da bi se prijavili". Manjši koalicijski partnerici SD in Levica pa sta v prvem odzivu slabo uro po predstavljenem imenu sporočili, da kandidata ne podpirata.

Vodja poslancev SD Jani Prednik je ob tem predlog predsednice ocenil kot prenagljen in "morda celo nezrel" ter izpostavil, da na podlagi preteklega delovanja Starmana ugotavljajo, da nima "prav nobenih izkušenj na področju človekovih pravic". Če se bo poslanski skupini želel predstaviti, je dobrodošel, a Prednik dvomi, da bi lahko ob tem spremenili mnenje.

Pomanjkanje izkušenj pri delovanju na področju človekovih pravic so glede novega predloga predsednice izpostavili tudi v Levici. "Poleg tega njegova politična preteklost ne odraža podobe varuha človekovih pravic, kot si jo v Levici predstavljamo," so navedli v pisnem odzivu. Po prvih odzivih v stranki tako kot težko ocenjujejo, da bi ga ob glasovanju lahko podprli. Slovenija pa na mestu varuha človekovih pravic potrebuje nekoga, ki bo užival široko zaupanje javnosti, deloval neodvisno in se s polno zavezanostjo posvetil obrambi človekovih pravic in dostojanstva vseh, so poudarili v najmanjši koalicijski stranki.

Iz NSi so sporočili, da se bodo o posredovanem imenu v poslanski skupini pogovorili, postopka imenovanja pa sicer ne bodo javno komentirali. V največji opozicijski stranki SDS se za zdaj še niso odzvali na novo ime, ki ga je poslanskim skupinam v razpravo ponudila predsednica republike.

Na premike prav tako ne kaže pri pridobivanju podpore za izvolitev novega guvernerja oz. guvernerke Banke Slovenije. Pirc Musar je namreč pred nekaj dnevi kot kandidatko koaliciji v razpravo predlagala bančnico Jano Benčina Henigman.

Tudi pri tem nerešenem kadrovskem vprašanju v Gibanju Svoboda, kjer so vseskozi stali za kandidatko Sašo Jazbec, predlagajo ponovitev razpisa. O tem so po besedah Avšič Bogovič danes govorili tudi na koordinaciji koalicije. Obenem je ocenila, da se ob čakanju na ponovitev razpisa "žal zgubljajo dnevi". Zatrdila pa je, da se volja koalicije, da se izpraznjena mesta na čelu omenjenih institucij zapolnijo s strokovnimi in kompetentnimi ljudi, ni spremenila.

Prednik pa je dejal, da se bodo s kandidatko sestali, zatem pa bodo svojo odločitev sporočili koaliciji in predsednici.