Poslanci so dopolnitve zakona o Državnem svetu sprejeli s 55 glasovi za in tremi proti. Dopolnitve določajo, da bo funkcija predsednika Državnega sveta častna in ne poklicna. V zakonu o DS je sicer jasno določeno, da je funkcija člana Državnega sveta častna ter da ima član Državnega sveta pravico do nadomestila izgubljenega zaslužka za čas opravljanja funkcije in pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije.
Enako ureditev je glede tega vprašanja v 23. členu povzel tudi poslovnik DS, vendar pa to vprašanje povsem drugače ureja 100. člen, ki določa, da predsednik DS opravlja svojo funkcijo poklicno. Takšna določba poslovnika je po mnenju vlade v neskladju z določbami ustave in zakona o Državnem svetu. Tudi ustavno sodišče je ugotovilo, da določba prvega odstavka 100. člena poslovnika DS ne pomeni pravne podlage za izplačilo plače predsednika državnega sveta. Na spornost poklicnega opravljanja funkcije predsednika je opozorilo tudi računsko sodišče v revizijskem poročilu februarja 2003.
Ministru več izbire pri imenovanju predsednikov sodišč
Poslanke in poslanci so s 45 glasovi za in 26 proti sprejeli tudi novelo zakona o sodiščih, ki bo ministru za pravosodje omogočila več izbire pri imenovanju predsednikov sodišč. V skladu z dosedanjo ureditvijo imenuje predsednike sodišč, razen predsednika vrhovnega sodišča, minister za pravosodje na predlog sodnega sveta. Če se na razpisano mesto prijavi več kandidatov, sodni svet izbere in poda ministru za pravosodje obrazložen predlog največ treh kandidatov, pri čemer lahko navede in obrazloži, kateremu daje prednost. Vlada pa meni, da takšen postopek ni ustrezen, saj omejuje sodni svet, da ne sme predlagati več kot treh kandidatov. Tako se v zakonu črta omejitev, na podlagi katere sodni svet pošlje ministru predlog največ treh kandidatov. Prva odločitev bo sicer še vedno na sodnem svetu, saj bo še vedno lahko predlagal enega ali več kandidatov, je zagotovila vlada.
Več možnosti za invalide
Državni zbor je sprejel še novelo zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Za novelo se je izreklo 62 poslancev, proti pa je bil le eden. Novela zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov po besedah ministra za delo, družino in socialne zadeve Janeza Drobniča invalidom zagotavlja večje možnosti zaposlovanja. Te naj bi se bistveno povečale z vključitvijo v poklicno rehabilitacijo in zaposlovanje, temu ustrezno pa bi se tudi zmanjšalo število brezposelnih. Delodajalci bodo stimulirani za zaposlitev invalidov, nujna sprememba pa je tudi sodelovanje strokovnih delavcev v zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov.
Podrobneje se ureja postopek za pridobitev in odvzem statusa invalidskih podjetij ter vsebino, obseg in način nadzora nad njihovim poslovanjem. Z zakonom se uvaja kvotni sistem zaposlovanja invalidov. Z novimi merili za določanje subvencije plače invalidom se uveljavlja enostavnejši način izvajanja v praksi. Z načinom stroškov prilagoditve delovnega mesta za invalide ter plačila stroškov storitev podporni zaposlitvi se delodajalcem omogoča vzpodbudo, kar bo prispevalo k širšemu obsegu zaposlovanja invalidov.