Predsednik KPK opozoril na nerazumevanje njihove vloge in pristojnosti

"Le skupaj lahko tlakujemo pot do boljše prihodnosti, do države, kjer bodo stroški korupcije nizki, zaradi česar bomo vsi lahko živeli bolje. To mora biti skupna zaveza vseh nas," je izpostavil Robert Šumi.

Na osrednjem dogodku Tedna preprečevanja korupcije, in sicer na okrogli mizi o skladnosti delovanja kot temelja integritete v javnem sektorju, je tudi dejal, da so se v preteklih letih zavezali, da se bodo proti zlu, ki je korupcija, borili z dobrim, in sicer s krepitvijo integritete. Povedal je, da je vloga komisije ustvarjati pogoje, da korupcije in drugih kršitev sploh ne bo.

Izpostavil je opravljeno delo in dosežke iz preteklih skoraj šestih let mandata, med drugim resolucijo o preprečevanju korupcije in akcijski načrt za njeno uresničevanje, projekta Integriteta: skupni cilj generacij z vzgojno-izobraževalnimi institucijami in Ambasadorji integritete, pa tudi delo na vseh drugih področjih, ki da se kaže pri večjem številu prijav in krepitvi zaupanja javnosti.

Komisija, je dodal, se je okrepila kadrovsko in finančno, veseli ga tudi, da letos beležijo okoli 50-odstoten porast števila prejetih prijav glede na lani, glede na začetek mandata pa ob koncu leta pričakujejo skoraj podvojitev števila prijav.

Medtem ko so v lani prejeli 844 prijav, so jih letos že 1200, "kar je enormen porast," je v izjavi za medije poudaril Šumi. Kot pomembno je izpostavil tudi povečanje števila prijav nasprotja interesov, ki so v domeni komisije. "Teh prijav je zdaj največ. Sledijo prijave s področja kršitev integritete, nezdružljivosti funkcij in omejitev poslovanja," je pojasnil.

Po oceni Šumija je to znak, da se vrača zaupanje v delo komisije, saj so v preteklih letih pokazali, da delujejo neodvisno in profesionalno ter da nedotakljivih pred komisijo ni. Je pa žal tudi zaradi tega znova prišlo na dnevni red prevpraševanje pristojnosti komisije, celo pristojnosti dajanja priporočil za boljše obvladovanje korupcijskih tveganj. Soočajo se tudi z očitki, da se na komisiji ne ukvarjajo s pravo korupcijo, je opozoril.

Po oceni Šumija je to paradoksalno, saj so za pregon in sankcioniranje kaznivih koruptivnih ravnanj v Sloveniji za to pristojne institucije. Takšen politični diskurz po njegovem dokazuje, da del politike še vedno ni sprejel in ponotranjil, kakšna je vloga komisije.

"Konstantno zbujanje dvomov v pristojnosti in kompetence komisije, čemur smo priča že več kot 20 let njenega obstoja, je seveda lahko priročen izgovor za neukrepanje, ko je treba uvesti ukrepe za odpravo korupcijskih tveganj, ko je treba izboljšati postopke in zakonski okvir, ko je treba prevzeti odgovornost. Tega v naši družbi in politiki še vedno manjka," je bil kritičen.

A pri gradnji družbe z nizko stopnjo korupcije je nujno sodelovanje vseh, torej dobrovernih prijaviteljev, za katerimi stoji trden sistem zaščite, javnih uslužbencev, ki poganjajo javni sektor, ki deluje izključno v javnem interesu, gospodarstva, ki je zavezano k poštenemu poslovanju, najvišjih nosilcev oblasti, ki vodijo z dobrim zgledom, in vsakega posameznika, ki zavrača kršitve in nepravilnosti ter nanje opozori.

Na okrogli mizi so se sodelujoči posvetili predvsem vprašanjema, zakaj je skladnost delovanja pomembna za krepitev integritete v javnem sektorju. Govorili so tudi o tem, katere uspešne prakse skladnosti poslovanja, ki so del rednih delovnih procesov, predvsem v organizacijah, kjer je tudi zasebni kapital, bi lahko prenesli v javni sektor.

Sodelujoči so izpostavili tudi pomen stalne komunikacije pri vzpostavitvi pravil glede skladnosti poslovanja, pa tudi pomen vključitve in podpore vodstva podjetja, kajti če vodstvo ne sledi vrednotam, se lahko hišica hitro podre, je bilo slišati na okrogli mizi. Sodelujoči so še ugotavljali, da lahko jasno določena pravila skladnosti poslovanja tudi odpirajo vrata do novih poslov oziroma partnerjev, in s tem olajšajo sklepanje novih poslov. Izpostavili so tudi pomen vloge pooblaščencev za integriteto.