Med glavnimi cilji obiska predsednika Kučana v Veliki Britaniji je po navedbah njegovega urada izboljšanje prepoznavnosti Slovenije, in sicer kot stabilne in demokratične države ter kot zanesljive partnerke v Evropski uniji in zvezi Nato. Slovenija od britanske strani pri tem pričakuje podporo v prizadevanjih za članstvo v obeh povezavah. Slovenija bo predstavljena tudi kot zanesljiva partnerka pri urejanju razmer v Jugovzhodni Evropi, pa tudi kot izhodišče za različne aktivnosti Zahoda v regiji. Obisk pomeni tudi utrditev tradicionalno dobrega slovensko-britanskega prijateljstva. Sogovorniki pa se ne bodo mogli izogniti aktualnim temam, kot je na primer boj proti mednarodnemu terorizmu.
Predavanje v Chatam House
Predsednik Kučan je po prihodu imel v londonskem Chatam House predavanje z naslovom Evropa v spreminjajočem se svetu - pogled iz Slovenije. Po njegovih besedah je svet šele 11. september prisilil k premišljanju o njegovih protislovjih in o veliki soodvisnosti v njem. Globalni izzivi zahtevajo razumevanje globalnosti problemov in globalno odgovornost. Očitno je namreč, da tudi sedanji mehanizmi, struktura in možnosti Združenih narodov ne zmorejo uveljaviti te odgovornosti, je opozoril predsednik Kučan. "Bolj kot kdaj je zato potreben premislek, ki vključuje tudi ZN, o vsem državam skupni instanci ali sistemu instanc, ki bi jim nacionalne države podelile polno avtoriteto, da ukrepajo v korist dinamičnega razvojnega ravnovesja in pozitivnih učinkov globaliziranega sveta za vse," je poudaril predsednik Kučan.
Globalna odgovornost se začne z odgovornostjo vsake države, Evropa pa mora imeti pri iskanju izhodov iz teh protislovij aktivno vlogo in biti sposobna oblikovati skupna stališča Evropejcev. V svetu, kjer nosijo ZDA največji del bremena odgovornosti za prihodnost človeštva, se Evropa ne more izgniti svojemu delu odgovornosti, to poslanstvo pa bo opravila, če bo avtonomna v svojih posebnostih in najprej razvila dialog pri sebi. Tudi Evropa po Kučanovih besedah potrebuje skupno instanco, ki bo odločala v imenu evropskih vrednot in interesov. To je lahko po njegovem mnenju EU, če bo izpeljana njena notranja reforma, če bo dobila ustavo in če bo v najavljenih letih prišlo do njene širitve.
Načelo suverenosti in nevmešavanja, ki ga kot temeljno načelo varuje tradicionalno mednarodno pravo, mora dobiti sodobno interpretacijo. V demokratično upravljanje se morajo vključiti vsi njegovi ključni dejavniki, tudi globalni kapital, in prevzemati svoj del odgovornosti, je poudaril Kučan. Prav na procese širitve Evropske unije in zveze NATO je po njegovih besedah mogoče gledati prvenstveno kot na procese preraščanja in odpravljanja evropskih delitev in na krepitev evropske integracije.
Ali se je Evropa sposobna odzivati na izzive globalnega sveta, pa je po Kučanovih besedah moč odgovoriti z njenim ravnanjem na svojem jugovzhodu. Dejstvo je, da je bilo v stabilizacijo Balkana vloženo izjemno veliko dela in denarja, vendar razmere še vedno niso veliko dlje od stanja "niti vojna niti mir". Evropa pa bi morala po Kučanovih besedah odločno zavrniti trditev, da na Balkanu ne veljajo načela in odnosi, ki veljajo drugod v Evropi, in pogosto trditev politikov tamkajšnjih narodov, da "nikoli več ne morejo živeti skupaj". Ljudje teh narodov, kultur, ver in civilizacij morajo živeti skupaj, Evropa pa jim je dolžna pomagati, tudi z odpiranjem perspektive v EU, je poudaril. Pri tem bodo v pomoč načela Helsinške listine o nespremenljivosti meja s silo, o njihovi odprtosti za svoboden pretok ljudi, kapitala, dobrin in idej, o velikem pomenu človekovih pravic in posebej o pravicah in zaščiti manjšin. "Tako bo konec neenotnega nastopanja evropskih držav do tega prostora in tudi konec iluzij pri tamkajšnjih politikih, da je mogoče igrati na evropsko neenotnost," je poudaril Kučan.
Predsednik Kučan se bo srečal s premierom Tonyjem Blairom, srečal pa se bo tudi s predsednico Združenja tujih novinarjev Tino van Houts in županom londonskega Cityja Michaelom Olivierom. Jutri ga bo sprejela tudi kraljica Elizabeta II., srečal pa se bo tudi z zunanjim ministrom Jackom Strawom in obrambnim ministrom Geoffom Hoonom. Predsednika bosta med drugim spremljala zunanji minister Dimitrij Rupel in ministrica za gospodarstvo Tea Petrin.
