Z uveljavitvijo dopolnitev vodstvu in članom državnega sveta, ki funkcijo opravljajo poklicno, preneha delovno razmerje v državnem svetu, do izteka mandata pa bodo funkcije opravljali nepoklicno, določa zakon.
Kot je znano, je dopolnitve zakona o državnem svetu državni zbor sprejel 14. julija. V zakonu o državnem svetu je sicer jasno določeno, da je funkcija člana tega organa častna ter da ima član DS pravico do nadomestila izgubljenega zaslužka za čas opravljanja funkcije in pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije.
Enako ureditev je glede tega vprašanja v 23. členu povzel tudi poslovnik DS, vendar pa to vprašanje povsem drugače ureja 100. člen, ki določa, da predsednik državnega sveta opravlja svojo funkcijo poklicno.
Takšna določba poslovnika naj bi bila v neskladju določbami ustave in zakona o državnem svetu. Tudi ustavno sodišče je ugotovilo, da določba prvega odstavka 100. člena poslovnika DS ne pomeni pravne podlage za izplačilo plače predsednika državnega sveta. Na spornost poklicnega opravljanja funkcije predsednika je opozorilo tudi računsko sodišče v revizijskem poročilu februarja 2003. Zaradi te, po mnenju vlade nezakonite prakse, je vlada pripravila dopolnitve zakona, ki jih je državni zbor, kot rečeno, z veliko večino glasov potrdil 14. julija.
Državni svet je sicer na sprejete dopolnitve zakona izglasoval odložilni veto, saj so svetniki menili, da pomenijo korak k onemogočanju dela DS, ki bi za nemoteno delovanje nujno potreboval poklicnega predsednika. Državni zbor je moral tako zaradi veta konec julija znova odločati o dopolnitvah zakona. Proti vnovičnemu sprejemu zakona so takrat glasovali le trije poslanci, ostali pa so ga še enkrat podprli
