Končno znano, kdaj bomo volili

Predsednik republike je ob tem spomnil na zakon, ki določa, da se predčasne volitve opravijo najprej v 40 dneh in najkasneje dva meseca od dneva razpisa. Tako je imel predsednik republike na voljo tri možne datume za datum glasovanja - 27. maj, 3. ali 10. junij.

Po posvetu s poslanskimi skupinami in pravnimi strokovnjaki se je Pahor odločil za nedeljo, 3. junija. Nedelja po tem, torej 10. junij, bi bil že tako datum rednih volitev, kar se mu ni zdelo prav. Sprva se mu je zdela utemeljena možnost 27. maj, a je po posvetovanju, zlasti s pravnimi strokovnjaki, to možnost opustil, saj bi skoraj ves prvi teden kampanje potekal v času prvomajskih praznikov in dela prostih dni.

"Možnost izpodbijanja volitev zaradi tega razloga obstaja," je dejal in spomnil, da se je to zgodilo pred štirimi leti. Ustavno sodišče mu je sicer takrat dalo prav, zdaj pa je presodil, da je že tako čas povečane politične negotovosti, zato je prav, da se odloči tako, da odločitev "ne bo vzbujala dodatnih dvomov" o datumu volitev.

Predsednik republike upa tudi, da bo rezultat volitev čim bolj jasen

Dejal je še, da upa, da bo kampanja potekala v strpnem vzdušju ter da vanjo ne bo posegal, saj svoj položaj razume kot strankarsko nevtralen. Oglasil se bo le tedaj, ko bo menil, da je to "neizogibno zaradi interesov države", to pa bo storil tako, da ne bo vzbujal vtisa, da kot predsednik republike podpira katero od strank. Kot je spomnil, je tako ravnal tudi v prejšnjem mandatu, ko je bil v enakem položaju.

Predsednik republike je volivce pozval, da izkoristijo pravico, da z udeležbo na volitvah aktivno sodelujejo pri odločanju o naši prihodnosti. "Seveda je razumljivo, da vsi, ki smo demokrati, težimo k temu, da bi bila volilna udeležba največja, vendar pa hkrati kot demokrati vemo, da imajo ljudje pravico izpričati neko svojo politično voljo tudi s tem, da ostanejo doma," je dodal.

Udeležba na volitvah bo po njegovem mnenju v veliki meri odvisna od tega, kako zanimiva, prepričljiva in tudi strpna bo debata pred volitvami ter koliko bodo v njej prevladovali argumenti.

Po njegovih ocenah lahko vlada in državni zbor domače in zunanjepolitične zadeve kljub omejenim pooblastilom opravita brez njegovih posredovanj. "Samo v primeru, da bi prišlo do resnejših varnostnih razmer, ki bi terjale strateške ukrepe, bi si dovolil na posvet poklicati predsednike parlamentarnih strank. Zelo upam, da se kaj takega ne bo zgodilo in da to ne bo potrebno," je dejal. Ob tem je sicer spomnil na nočni napad na tarče v Siriji.

Pahor si tudi želi, da bi bil volilni rezultat "čim bolj jasen in bi omogočal hitro in prepričljivo sestavo nove vlade". Sam se bo, kot je napovedal, po volitvah potrudil, da bi prišlo čim prej do oblikovanja nove vlade in novega zagona, ki ga država zelo potrebuje.

Po Pahorjevih navedbah bomo do izvolitve nove vlade priče "manjši politični operativnosti in večji politični nestabilnosti", sam pa bo tudi v tem času normalno in s polnimi pooblastili opravljal svoje delo in naloge, tako v domači kot zunanji politiki.

Kot je navedel, se bo v času do oblikovanja nove vlade na notranjepolitičnem področju z glasovanjem v DZ zaključil postopek izvolitve treh članov sodnega sveta, objavil pa bo tudi poziv za zbiranje predlogov kandidatur za novega guvernerja Banke Slovenije. Po njegovih navedbah so z vodji poslanskih skupin "dosegli enotno stališče, da bo pri tem roke za odločanje o novem guvernerju prilagodil tako, da bo o njem odločal nov sklic DZ", kar mu zakon tudi dopušča. V začetku poletja pa lahko pričakuje tudi obvestilo o poteku še enega mandata na ustavnem sodišču, je še dodal.

Med svojimi zunanjepolitičnimi dejavnostmi v tem času je navedel predsedovanje letošnjemu srečanju pobude Brdo Brijuni v Skopju skupaj s hrvaško kolegico Kolindo Grabar Kitarović. Z njo se, kot je pojasnil, pogovarjata tudi o možnosti, da bi se pred tem neformalno srečala, in sicer v naslednjih dveh tednih, da bi se pogovorila o pripravah na to zasedanje in aktualnih dvostranskih vprašanjih.

Konec meseca se bo Pahor srečal tudi z vsemi tremi člani predsedstva Bosne in Hercegovine, čez teden dni bo gostil slovaškega predsednika Andreja Kisko, prihodnji mesec bo uradno obiskal Ukrajino in odkril tudi spomenik padlim vojakom v 1. svetovni vojni v mestu Gorlice na Poljskem, v Vatikanu bo skupaj s knezom Albertom II. Monaškim priredil humanitarni dogodek za zbiranje sredstev za delo misijonarja Pedra Opeke, konec junija pa bo gostil trilateralno srečanje Slovenija-Avstrija-Hrvaška.

Pahor je predčasne volitve razpisal po tistem, ko je predsednik vlade Miro Cerar sredi marca odstopil s položaja.

V petek so nato potekli tudi vsi roki, v katerih bi lahko predsednik republike in nato še poslanci predlagali kandidata za novega mandatarja.

Tej možnosti so se vsi odpovedali zaradi bližine rednih volitev in zaključka mandata aktualnega sklica DZ. Tako so bili izpolnjeni vsi pogoji za razpust parlamenta in razpis predčasnih volitev.

Tretje predčasne volitve v zgodovini samostojne države

Na parlamentarnih volitvah bodo volivci izbirali novo sestavo DZ za prihodnji štiriletni mandat. Na splošnih volitvah bodo izvolili 88 poslancev, po enega poslanca pa bodo izvolili pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti.

Tokratne državnozborske volitve bodo osme v zgodovini samostojne države in tretje predčasne. Prve volitve v DZ so potekale leta 1992, medtem ko so bile prve večstrankarske volitve v takrat še skupščino SRS že dve leti prej. Na zadnje dvoje volitve - leta 2011 in 2014 - pa so se volivci odpravili predčasno.