Slovenski predsednik Janez Drnovšek je danes ob spominskem dnevu slovenskih izgnancev na slednje naslovil pozdravno pismo. "Ob spominskem dnevu slovenskih izgnancev, prisilnih delavcev, beguncev in drugih žrtev vojnega nasilja se spominjamo najbolj temačnega obdobja v zgodovini človeštva. Ko so nasilje, nestrpnost in sovraštvo z vsemi svojimi krutimi posledicami izpodrinili vrednote miroljubnega sobivanja, sodelovanja, strpnosti in spoštovanja drug drugega," je poudaril predsednik. Dodal je še, da je Slovenija z vstopom v Evropsko unijo pridobila "enega najmočnejših zagotovil, da bo izgnanstvo zgolj beseda, ki opominja na trpljenje ljudi, ki so bili iztrgani iz svojih domov, beseda, ki sodi v preteklost", so sporočili iz njegovega kabineta.
Kot je v pismu poudaril Drnovšek, so hoteli "tuji oblastniki z organiziranim pregonom in izgonom z domačih ognjišč, s suženjskim delom in z ločitvijo družin pregnati in iztrebiti vas, ki niste nikomur storili niti želeli nič žalega in nič hudega". "To je bil čas, ki se ga zaradi povzročenega gorja ni vredno spominjati, vendar ga ne smemo nikdar pozabiti. Vaša trdoživost in volja v življenje sta tisto, kar ste dali za zgled prihodnjim rodovom, in kot opomin, da se nekaj takšnega ne dogodi nikdar več," je poudaril predsednik.
Na današnji dan, 7. junija, leta 1941 so nemški okupatorji iz Slovenske Bistrice transportirali večje število slovenskih izgnancev. V spomin na dogodek izpred 63 let se današnji dan od leta 1971 obeležuje kot dan slovenskih izgnancev. Prvi izgnanci so svoje domove morali zapustiti že aprila 1941, do leta 1945 pa so z okupiranih ozemelj izgnali 63.000 Slovencev, največ, 45.000, v nemška izgnanska taborišča. Na Hrvaško je bilo izgnanih 10.000, v Srbijo pa 7500 Slovencev. Pred izgonom je v Ljubljansko pokrajino in na druga območja pobegnilo 17.000 ljudi.
