"Rezultati raziskave PISA 2025 niso presenečenje. Glede na to, kar spremljamo vsak dan v šoli, je bilo take rezultate pričakovati, je pa trend zelo slab," je dejal predsednik Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Saša Božič.
Po njegovih besedah se šole predvsem na področju bralne pismenosti že nekaj let trudijo s takšnimi in drugačnimi projekti in pristopi za spodbujanje otrok k branju, "ampak vedno pridemo do tega, da je tisti osnovni prostor, kjer otrok privzgoji odnos do knjige, dom". Zato tudi starše spodbujajo, da berejo že majhnim otrokom in za zgled tudi sami kdaj preberejo kakšno knjigo. "Je pa dejstvo, da danes knjiga tekmuje s telefonom in pač telefon zmaga," je dodal.
Poleg upada bralne pismenosti je omenjena raziskava pokazala tudi padec pri matematični in naravoslovni pismenosti, kar je po Božičevih besedah delno povezano, saj se "brez bralne pismenosti tudi matematičnih nalog ne da reševati". Velik upad dosežkov je po njegovem prepričanju zagotovo posledica skupka težav, nakopičenih v zadnjem desetletju. "Mislim, da je to res nek alarm, da se začnemo resno ukvarjati s šolstvom in da ga pač ne odrivamo vedno na rob," je dejal.
Izpostavil je odnos družbe do znanja, ki "danes ni več vrednota, ampak je vrednota ocena". Zato se po njegovih besedah "borimo samo za tisto številčno oceno, znanja pa ne osvajamo". Med pomembnimi dejavniki je omenil tudi "razmere, v katerih učitelji delajo, kjer je njihova strokovna avtonomija velikokrat pod vprašajem s strani zunanjih deležnikov".
Po njegovi oceni "zdaj neki lepotni popravki ne pridejo več v poštev in se je treba res korenito lotiti sprememb". Opozoril pa je, da se trend na bolje ne bo obrnil z danes na jutri, ampak da se lahko to zgodi le na dolgi rok.
Vnovična uvedba osemletne osnovne šole, ki jo je ob torkovi predstavitvi raziskave PISA 2025 napovedal minister za izobraževanje Borut Rončević, je bila po Božičevih besedah veliko presenečenje.
Takšna korenita sprememba po njegovi oceni zahteva zelo temeljit premislek. "V resnici si ta trenutek sploh ne predstavljam, kako bi to speljali, če bi se zdaj tega lotili. Treba si bo vzeti čas, in ne iti v spremembe na hitro, dobro premisliti in s strokovnjaki določiti pot za naprej," je dejal. Uvedba osemletke v šolskem letu 2028/29 je po njegovem mnenju težko izvedljiva.
Se pa Božič strinja z več drugimi izhodišči, ki jih je predstavil minister, denimo z vrnitvijo avtonomije šoli in učiteljem. Prav tako je pojasnil, da tudi v šolah že vrsto let opažajo postopno inflacijo ocen, saj je ta postala najbolj pomembna stvar. "Potem imamo vsi lepe ocene, rezultati mednarodnih raziskav in tudi rezultati na nacionalnih preverjanjih znanja (NPZ) pa kažejo drugačno sliko," je dejal.
Spomnil je, da je bila zaključna ocena vrsto let edino merilo za vpis v srednje šole, kar je sprožilo ogromen pritisk na šole zaradi višanja ocen. Zato so ravnatelji pozdravili spremembo, po kateri za vpis v srednje šole šteje tudi dosežek na NPZ. Ob napovedi ministrstva, da po spremembi NPZ ne bi več štel kot kriterij za vpis, pa je po Božičevih besedah še veliko neznank.
Strinja se s cilji, ki jih je v svojih izhodiščih predstavil minister, tudi z navedbo, da mora znanje spet postati najbolj pomembna stvar. "Ampak zdaj pa moramo najti še pot do tja," je dodal.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.