Presenečeni ravnatelji pozivajo k premisleku: 'Je to res prava smer?'

"Rezultati raziskave PISA 2025 niso presenečenje. Glede na to, kar spremljamo vsak dan v šoli, je bilo take rezultate pričakovati, je pa trend zelo slab," je dejal predsednik Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Saša Božič.

Po njegovih besedah se šole predvsem na področju bralne pismenosti že nekaj let trudijo s takšnimi in drugačnimi projekti in pristopi za spodbujanje otrok k branju, "ampak vedno pridemo do tega, da je tisti osnovni prostor, kjer otrok privzgoji odnos do knjige, dom". Zato tudi starše spodbujajo, da berejo že majhnim otrokom in za zgled tudi sami kdaj preberejo kakšno knjigo. "Je pa dejstvo, da danes knjiga tekmuje s telefonom in pač telefon zmaga," je dodal.

Poleg upada bralne pismenosti je omenjena raziskava pokazala tudi padec pri matematični in naravoslovni pismenosti, kar je po Božičevih besedah delno povezano, saj se "brez bralne pismenosti tudi matematičnih nalog ne da reševati". Velik upad dosežkov je po njegovem prepričanju zagotovo posledica skupka težav, nakopičenih v zadnjem desetletju. "Mislim, da je to res nek alarm, da se začnemo resno ukvarjati s šolstvom in da ga pač ne odrivamo vedno na rob," je dejal.

Izpostavil je odnos družbe do znanja, ki "danes ni več vrednota, ampak je vrednota ocena". Zato se po njegovih besedah "borimo samo za tisto številčno oceno, znanja pa ne osvajamo". Med pomembnimi dejavniki je omenil tudi "razmere, v katerih učitelji delajo, kjer je njihova strokovna avtonomija velikokrat pod vprašajem s strani zunanjih deležnikov".

Po njegovi oceni "zdaj neki lepotni popravki ne pridejo več v poštev in se je treba res korenito lotiti sprememb". Opozoril pa je, da se trend na bolje ne bo obrnil z danes na jutri, ampak da se lahko to zgodi le na dolgi rok.

Vnovična uvedba osemletne osnovne šole, ki jo je ob torkovi predstavitvi raziskave PISA 2025 napovedal minister za izobraževanje Borut Rončević, je bila po Božičevih besedah veliko presenečenje. 

Takšna korenita sprememba po njegovi oceni zahteva zelo temeljit premislek. "V resnici si ta trenutek sploh ne predstavljam, kako bi to speljali, če bi se zdaj tega lotili. Treba si bo vzeti čas, in ne iti v spremembe na hitro, dobro premisliti in s strokovnjaki določiti pot za naprej," je dejal. Uvedba osemletke v šolskem letu 2028/29 je po njegovem mnenju težko izvedljiva.

Se pa Božič strinja z več drugimi izhodišči, ki jih je predstavil minister, denimo z vrnitvijo avtonomije šoli in učiteljem. Prav tako je pojasnil, da tudi v šolah že vrsto let opažajo postopno inflacijo ocen, saj je ta postala najbolj pomembna stvar. "Potem imamo vsi lepe ocene, rezultati mednarodnih raziskav in tudi rezultati na nacionalnih preverjanjih znanja (NPZ) pa kažejo drugačno sliko," je dejal.

Spomnil je, da je bila zaključna ocena vrsto let edino merilo za vpis v srednje šole, kar je sprožilo ogromen pritisk na šole zaradi višanja ocen. Zato so ravnatelji pozdravili spremembo, po kateri za vpis v srednje šole šteje tudi dosežek na NPZ. Ob napovedi ministrstva, da po spremembi NPZ ne bi več štel kot kriterij za vpis, pa je po Božičevih besedah še veliko neznank.

Strinja se s cilji, ki jih je v svojih izhodiščih predstavil minister, tudi z navedbo, da mora znanje spet postati najbolj pomembna stvar. "Ampak zdaj pa moramo najti še pot do tja," je dodal.

Da jih je napoved ponovne uvedbe osemletne osnove šole presenetila, so priznali tudi v Združenju vrtcev Slovenije. "Postavlja se nam vprašanje, ali je takšna odločitev res prava smer za doseganje boljšega in bolj kakovostnega znanja pri učencih. Menimo, da je v prvi vrsti potrebno prilagoditi, posodobiti učne vsebine in metode dela v šoli," je za 24ur.com povedala Martina Vidonja, predsednica ZRVS.

Na vprašanje, ali imajo slovenski vrtci dovolj prostora in kadra, da bi lahko sprejeli vse otroke, ki bi bili po novem vključeni v obvezni program, je odgovorila, da težko posplošuje. "V nekaterih regijah da, v nekaterih pa zagotovo ne. Potrebna bi bila temeljita analiza na tem področju. Marsikateri vrtci bi se zagotovo soočili s prostorsko in kadrovsko stisko, prav tako nimamo pripravljenega programa, torej Kurikuluma za vrtce, ki bi bil primeren razvojni stopnji 6-7 letnikov, pojasnjuje. Lansko leto prenovljeni Kurikulum za vrtce je namreč oblikovan za 1-6 letnike."

Od uvedbe devetletke je minilo že več kot dvajset let, v tem času so se po njenih besedah korenito spremenili učni načrti, pa tudi praksa. "Zelo se razlikujejo metode dela v vrtcu in v današnjem prvem razredu za otroka to lahko predstavlja kar stresno situacijo. Imamo še veliko možnosti, da načine dela uskladimo kot kontinuiteto in lažji prehod iz vrtca v šolo," ocenjuje Vidonja.

"Če bo kurikulum ustrezno prilagojen, večjih težav ne bi smelo biti. Je pa obdobje dveh let, v katerem naj bi bila sprememba realizirana, res kratko obdobje," priznava.

Sprememba bi zagotovo vplivala tudi na otroke s posebnimi potrebami in otroke z učnimi težavami, zato so potrebni dodatni strokovni premisleki in rešitve tudi na tem področju.

Če bo reforma izvedena, bodo največji organizacijski izzivi za vrtce prostorski pogoji, ustrezno prilagojen program, usposabljanje vzgojiteljev za delo s sedemletniki. "Postavlja se nam vprašanje normativov za oblikovanje oddelkov otrok pred vstopom v šolo, kako bo urejeno financiranje teh programov, ki bodo obvezni za otroke pred vstopom v šolo, kako bo urejeno zgodnje opismenjevanje ..." našteva.

Ravnatelji vrtcev ob tem zavzemajo jasno stališče, da morajo biti vključeni v pripravo reforma od samega začetka. Samo iz prakse namreč lahko vključijo ustrezne rešitve, ki bodo pisane v najvišjo korist otrok, učencev in strokovnih delavcev.

Nekdanji šolski minister Slavko Gaber medtem pravi, da so nekatere spremembe v šolskem sistemu potrebne, nikakor pa ni potreben "golosek s traktorji in buldožerji". Sedanja devetletna osnovna šola je luč sveta ugledala prav v času Gabrovega ministrovanja, po njegovem mnenju pa takšne obsežne reforme, kot jo je že za šolsko leto 2028/29 napovedal aktualni minister za izobraževanje, v tako kratkem času ni mogoče izvesti.

"Če bi naj to bilo res strokovno narejeno, če naj bi se stroke imele možnost med sabo pogovoriti, tudi ne strinjati, če naj bi pri tem tudi starše po čem povprašali in seveda pripravili učiteljstvo na tako spremembo, je odgovor zelo jasen, potem to v tako kratkem času ni izvedljivo," je dejal in dodal: "Če pa je namen, kaj drugega, na primer dodatno oslabiti že tako šibek sistem, potem je seveda vse izvedljivo. Za nekaj razsuti ni potrebnega dosti časa, za nekaj, kar bi resno prispevalo h kakovosti in pravičnosti sistema, sestaviti, pa je seveda potrebnega ogromno časa in sredstev."

Ob tem je še dodal, da so očitno nekateri od predlaganih ukrepov namenjeni graditvi t. i. druge republike in so evidentno škodljivi. Med takimi je po njegovem več kot očitno predlog združevanja zavoda za šolstvo, centra za poklicno izobraževanje, andragoškega centra, centra šolskih in obšolskih dejavnosti in državnega izpitnega centra.

Glede ponovnega uvajanja osemletke je spomnil, da je bila uvedba devetletke v času njegovega ministrovanja dolgoleten proces in da je razmislek izhajal še iz časa, ko smo se poslavljali od prejšnje skupne države. Šele leta 1995 so si po številnih pogovorih z ravnatelji, učitelji, sindikati, starši in drugimi dovolili objaviti belo knjigo, nato pa so si vzeli še dodatno leto in pol za pripravo zakonodaje.

"Takrat sem bil optimističen, da bomo nov sistem uvedli leta 1998, pa je trajalo še vsaj leto dni več, da smo pognali prvi del šol, saj smo šli v spremembe v šolah v več krogih. Skratka, gre za dolgoletni proces z veliko razprav," je še dodal Gaber.

Tudi sicer vrnitev na osemletno osnovno šolo po njegovem ni primerna, saj v Evropski uniji po njegovem ni mogoče našteti niti pet šolskih sistemov, ki imajo na voljo tako kratko obdobje za obdelavo vse snovi, ki jih mora vsak, preden postane odrasel, osvojiti. Snovi pa je po njegovem čedalje več, saj se kompleksnost sveta povečuje.

Sokoordinatorica Levice Asta Vrečko je kritična do napovedanih sprememb v šolstvu. Napoved ministra je označila za "rokohitrsko pavšalno izjavo", ki da je sprožila nelagodje učiteljev, učencev in staršev. "To, da se napove ukinitev devetletke kot drastičen ukrep, in to kar že v prihodnjem ali dveh šolskih letih, brez strokovne razprave, priprave bele knjige, strokovnih skupin in vseh udeležencev v tem sistemu, je nekaj, kar gotovo ne krepi šolskega sistema in konec koncev tudi ne avtoritete učiteljev," je dejala v izjavi za medije.

Po njenih besedah bi bili v šolskem sistemu potrebni popravki, pri čemer je med kritikami omenila številčne ocene na vzgojnih predmetih. "Ampak treba se je zavedati, da šolstvo ne more biti v rokah ene politične stranke," je poudarila.

V torek predstavljena izhodišča za prenovo sistema imajo po njeni oceni pridih tega, kar propagira stranka Alternativa za Nemčijo (AfD), "torej neko t. i. ideološko nevtralizacijo šolstva, kot da je to kontaminirano s čim drugim kot dejstvi". Tako kot nemško AfD očitno tudi stranko SDS motijo zgodovinska dejstva, želijo si manj poudarka na določenih delih zgodovine, verjetno na drugi svetovni vojni, je dejala. Poudarila je, da mora šolstvo vzgajati in izobraževati kritično misleče ljudi in mora zato učence seznaniti "z vsem spektrom naše zgodovine, znanosti, izobraževanja".

Kritična je bila tudi do sprememb, po katerih bi lahko strokovnjaki z različnih področij z mikrodokazili poučevali v šolah. To se ji zdi nedopustno in podcenjevanje poklica učitelja. Po njenem mnenju je treba poklic učitelja "vrniti na mesto, ki si ga zasluži, tako z delovnimi pogoji, plačo kot tudi s spoštovanjem".

Prepričana je, da si SDS prizadeva za razgradnjo javnega šolstva, da se bodo na široko odprla vrata zasebnemu, in da si želi vpeljati razslojevanje. Ob tem je napovedala zahtevo za sklic nujne seje odbora DZ za izobraževanje, na katero bodo povabili tudi strokovno javnost, "ker ne bomo pristali, da se gre politično eksperimentiranje na račun naših najmlajših in prihodnjih generacij". Na seji - k sopodpisu za njen sklic bodo povabili tudi druge opozicijske stranke - bodo zahtevali resne analize za napovedane spremembe, je pojasnila.

Torkovo napoved ministra Rončevića, da bodo odpravili devetletko in pripravili prehod na osemletno osnovno šolo, je danes komentiral tudi nekdanji predsednik države Milan Kučan. "Stvari, ki tako globoko segajo v izobraževalni sistem, ki je temelj vsega, tudi narodove suverenosti, se ne dela čez noč in z navedbami, da se ne bo trpelo političnih očitkov na tako pameten predlog," je ocenil.