Predsedovanje v imenu Portugalske

Slovenija bo vlogo predsedujoče uniji v omenjenih tretjih državah namesto pol leta tako dejansko opravljala leto dni, ker Portugalska v Podgorici in Skopju nima svojega diplomatskega predstavništva.

"V tretjih državah, kjer predsedujoča EU nima akreditiranega predstavnika ali kjer je akreditirani predstavnik rezident v drugi prestolnici in ni pristojen za opravljanje funkcije predsedstva na kraju samem, te funkcije opravlja predstavnik države članice, ki prevzema predsedovanje za prihodnjih šest mesecev," izhaja iz pravil Sveta EU o prevzemanju funkcij držav članic v tretjih državah.

Ostale članice po enakem načelu

V Albaniji in Kamerunu bo tako vlogo Portugalske kot predsedujoče opravljala Italija, v Armeniji in Kuvajtu Francija, v Afganistanu Nizozemska, v Belizeju in Bocvani Velika Britanija, v Belorusiji Slovaška, v Uzbekistanu Češka, v Hondurasu pa Španija, če navedemo le nekaj primerov. Po enakem načelu bodo prihodnje leto v imenu Slovenije v nekaterih tretjih državah predsedovale druge članice, večinoma Francija.

Slovenija bo po navodilih predsedujoče Portugalske opravljala dejavnosti EU v okviru poglavij 5 in 6 Pogodbe o EU, ki opredeljujeta skupno zunanjo in varnostno politiko ter policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, pa tudi v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti. Vrstni red predsedovanja v tretjih državah je Svet EU potrdil 1. januarja letos.

Portugalska na čelu Unije

Portugalska julija iz rok Nemčije za pol leta prevzema predsedovanje Evropski uniji, ki ga bo nato konec leta predala Sloveniji. Portugalsko predsedstvo bo v svojem tretjem mandatu po vstopu države v unijo leta 1986 osredotočeno na končni dogovor o novi pogodbi o reformi unije, ki ga bo poskusilo doseči že na oktobrskem neformalnem vrhu ali najpozneje do konca leta.

Nemško predsedovanje Uniji je bilo zaznamovano predvsem s pogovori o novi institucionalni ureditvi EU. Na junijskem svetu so predsedniki držav oziroma vlad sprejeli odločitev, ki Portugalski podeljuje mandat, da še pred koncem meseca julija skliče medvladno konferenco. Med pomembnejšimi dosežki nemškega predsedovanja gre omeniti še sklepe spomladanskega Evropskega sveta na področju klimatskih sprememb in dogovor o integrirani energetski politiki, ki so potrdili komplementarnost področij energetike in klimatskih sprememb.

Portugalska bo največ pozornosti namenila sklicu in poteku medvladne konference za oblikovanje nove reformne pogodbe, ki bo omogočala učinkovitejše delovanje Unije, krepitev njenega mednarodnega položaja ter boljšo pripravljenost za sprejem novih članic.

Poleg tega bo Portugalska namenila posebno pozornost izvajanju Lizbonske strategije, pri čemer bo aktivno sodelovala tudi Slovenija. V času našega predsedovanja bo namreč zaključen triletni cikel izvajanja strategije. Portugalska se bo tudi zavzemala, da bo do širitve schengenskega območja prišlo v skladu s predvidenim rokom, konec letošnjega leta.

Poseben pečat svojemu predsedovanju pa želi nekdanja kolonialna velesila dati tudi s poudarkom na odnosih z Afriko in Brazilijo.