Nova strategija primarnega zdravstva: 'Zaživela bo, če jo bodo vsi vzeli za svojo'

Strategijo so na novinarski konferenci predstavili državni sekretar na ministrstvu za zdravje Iztok Kos, zdravnica Renata Rajapakse, predstojnik centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Radivoje Pribaković Brinovec in vodja predstavništva Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji Melita Vujnović.

'Plod večletnega dela strokovnjakov'

Dokument je po Kosovih besedah plod večletnega dela številnih domačih in mednarodnih strokovnjakov. Kot je dejala članica delovne skupine za pripravo strategije in družinska zdravnica Rajapaksetova, so si prizadevali v nastajanje strategije pritegniti čim več deležnikov, saj bo strategija lahko zaživela le, če jo bodo vsi, ki delajo v primarnem zdravstvenem varstvu, sprejeli za svojo.

Tako ona kot predstojnik Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje Radivoje Pribaković Brinovec sta poudarila, da Slovenija sicer sodi med države, ki imajo primarno zdravstveno varstvo zelo dobro urejeno. Nabor storitev, ki jih lahko v Sloveniji na primarni ravni dobijo pacienti, je res velik, je dejala Rajapaksetova.

Kot primer dobre prakse, sploh v zadnjem času, ko se vedno bolj poudarja prehod iz zgolj zdravljenja bolezni k pristopom za njihovo preprečevanje in izboljšanje zdravja nasploh, pa slovensko primarno zdravstvo po njenih besedah prepoznava tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).

Tudi v Sloveniji pa se, kot v drugih državah, sploh od epidemije covida, pojavlja kar nekaj težav. Na eni strani je nezadovoljstvo in vedno večje potrebe pacientov, na drugi pomanjkanje kadra na primarni ravni, je pojasnila. Ob tem je izpostavila še hiter razvoj medicinske stroke in ne dovolj hiter razvoj infrastrukture.

"V strategiji v ospredje postavljamo pacienta," je pojasnila Rajapaksetova. Ljudem želijo čim bližje domu zagotoviti pravično dostopnost do zdravstvenega varstva in poskrbeti za njihovo integrirano obravnavo, da bi jim v čim večji meri zagotovili obravnavo na enem mestu in jih čim manj manj pošiljali "od enih do drugih vrat".

Ob tem se usmerjajo v preventivo, ljudi želijo čim bolj opolnomočiti, da bi bili pripravljeni nameniti trud in čas za svoje zdravje. Po drugi strani pa so potrebne tudi finančne vzpodbude tako za kadre kot opremo. Poskrbeti je treba tudi za bolj učinkovito upravljanje in vodenje. Da je sledenje nekaj, kar bi v Sloveniji lahko izboljšali, so jih opozorili tudi zunanji strokovnjaki, je še pojasnila.

Izpostavila je še, da so v strategiji opisane aktivnosti za doseganje ciljev, pa tudi nosilci aktivnosti in okvirni roki. Sledila bo priprava akcijskih načrtov. Za to bo zadolžen t. i. usmerjevalni odbor, ki bo vzpostavljen v treh mesecih po sprejetju strategije. V njem bodo zastopani predstavniki pacientov, izvajalcev, pristojnih resornih ministrstev, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in tudi stroka.

Med aktivnosti, ki jih že opredeljuje strategija, je Rajapakse navedla promocijo dela v primarnem zdravstvu, sploh med študenti, saj opažajo, da lahko mlade zdravnike uspešneje zadržijo na primarni ravni, če tam delajo že kot študenti ali pripravniki. Načrtujejo tudi spodbude za poučevanje na primarni ravni in dodatno možnost podiplomskega izobraževanja za zdravstvene delavce.

Po njenih besedah bo zelo pomembno zmanjševanje administrativnih bremen, za dosego tega cilja pa da bi lahko uvedli pomoč novih tehnologij. Strategija predvideva tudi kombinirano zaposlovanje na različnih ravneh, kar pomeni, da bi lahko zaposleni opravljali dodatne storitve tudi v bolnišnicah in v svojih ambulantah.

Med aktivnostmi za boljšo dostopnost pa je navedla možnost dodatnega dela v ambulantah za povečanje dostopnosti, boljšo infrastrukturo za invalide, vzpostavitev novega modela nujne medicinske pomoči in dispečarskega sistema ter razvoj novih modelov zobozdravstvene obravnave z mobilnimi timi.Strategija se osredotoča na deset strateških ciljev, glavni cilj pa je zagotoviti integrirano, kakovostno in stalno obravnavo pacientov, ki bo skladna z njihovimi potrebami v vseh življenjskih obdobjih, so prejšnji teden sporočili po seji vlade.

Med strateškimi cilji so na ministrstvu med drugim navedli pravično dostopnost do zdravstvenih storitev čim bližje posameznikovega bivališča, usmerjenost v preventivno zdravstveno varstvo in integrirano obravnavo pacienta, so zapisali v sporočilu za javnost.

Ministrstvo za zdravje bo pripravilo akcijske načrte za izvedbo strategije v več fazah. Prvi akcijski načrt za leti 2025 in 2026 bo vključeval konkretne ukrepe, ki bodo zagotovili boljšo dostopnost in kakovost zdravstvenih storitev na primarni ravni, napovedujejo.