Obstoječi zakon je, kot pravi minister Bizjak, doživel preveč sprememb, tako da obravnavanje prekrškov ni več dosledno. V predlogu zakona pravosodno ministrstvo predlaga rešitve, ki bi pripomogle k hitrejši izvedbi postopka o prekršku.
Predlog zakona ohranja rešitev, ki se je že uveljavila, torej da so sodniki za prekrške obravnavani kot del sodne oblasti. Odpravlja zaporno kazen, toda do ureditve nekaterih kaznivih dejanj v okviru kazenskega zakona ohranja tudi možnost izrekanja zaporne kazni, je opozoril Bizjak. Dosedanja denarna kazen je nadomeščena z globo. O največjem delu prekrškov bodo po tem predlogu odločali prekrškovni organi sami, kot sta npr. policija in inšpekcija. Ti bodo v okviru t. i. hitrega postopka lahko izdali plačilni nalog in v tem primeru bo izrečena najnižja globa, če je sicer predpisana v razponu, po drugi strani pa v primeru plačila v osmih dneh storilec prekrška plača le polovični znesek globe. Toda če pristane v to, se odpove pravici do sodnega varstva, je opomnil pravosodni minister.
Predlog zakona uvaja institut uklonilnega zapora, čeprav to po Bizjakovem opozorilu ni povsem novo, saj se že po zdajšnji ureditvi denarna kazen lahko spremeni v zapor - trenutno dan zapora za 10.000 tolarjev. Uklonilni zapor bo izrečen tistemu, ki ne bo plačal izrečene globe, vendar ne avtomatično. Upoštevali bodo namreč gmotne in druge razmere storilca prekrška. Obstaja tudi možnost nadomestitve denarne kazni z delom v korist skupnosti oz. v humanitarne namene, je pojasnil Bizjak in dodal, da bo treba okrepiti tudi mehanizme izterjave. Maksimalno trajanje uklonilnega zapora je 30 dni, vendar s tem storilec prekrška še ne odsluži kazni.
Zakonski predlog preprečuje špekulativne zahteve za sodno varstvo, česar je zdaj preveč, je prepričan minister. Do določene višine globe vložitev zahteve za sodno varstvo ne zadrži plačila globe, vendar pa je ta znesek sorazmerno nizek. Zastaralni rok za pregon in izvršitev sankcije je podaljšan na dve leti, v izjemnih primerih pa je ta rok, kot doslej, tri leta.
Sodišča za prekrške naj bi ustanovili na sedežih zdajšnjih okrožnih sodišč. Predvidenih je 11 sodišč za prekrške z zunanjimi oddelki, predvidoma za vsak zdajšnji sodni okraj. S tem se dostopnost teh sodišč ne bo zmanjšala, pač pa bo organiziranost v primerjavi s sedanjimi 58 organi za prekrške racionalizirana, je prepričan Ivan Bizjak. Druga stopnja bo višje sodišče za prekrške, ki ustreza zdajšnjemu senatu za prekrške.
