Ker Luka Koper nima statusa vhodno/izhodne točke za notranji trg EU, se sooča z evropskimi zakonskimi omejitvami na področju carin, s pogodbo med Mediteranskimi državami in članicami EU, ki omejuje pretovor sadja in zelenjave ter živine, ter z dvojnim carinskim nadzorom na meji med EU in Slovenijo, ki izničuje nekatere konkurenčne prednosti koprskega pristanišča. V Luki Koper celo ocenjujejo, da jih omejitve izključujejo iz trgovskih tokov sadja in zelenjave, čeprav jim dovoljujejo neposredni prevoz teh tovorov, a hkrati prepovedujejo manipulacijo. Na področju veterinarske in fitosanitarne kontrole bi težavo lahko rešili tako, da bi EU priznala slovenske certifikate ali da bi EU opravila potrebne preglede v Kopru, so predlagali v Luki Koper.
Predstavitev Luke Koper
Luka Koper je usmerjena v razvoj vzhodnoevropske morske poti in želi postati distribucijski center za Evropo, vendar se pri uresničevanju poslovne strategije srečuje z administrativnimi omejitvami EU, ki koprskemu pristanišču onemogočajo pridobiti status vhodno/izhodne točke za notranji trg EU. Takšno je ključno sporočilo, ki ga je skupnemu odboru slovenskega in Evropskega parlamenta v Kopru posredoval predsednik uprave Luke Koper Bruno Korelič s sodelavci. Člani omenjenega skupnega odbora so dvodnevno peto zasedanje danes končali v Luki Koper, kjer so pozornost namenili predstavitvi koprskega pristanišča, oceni dosedanjega in prihodnjega sodelovanja z EU, sodelovanju koprskega in tržaškega pristanišča ter težavam nadaljnjega razvoja transportnih poti na tem območju. Sopredsedujoči odboru Michl Ebner se je zavzel za predstavitev luških težav Evropski komisiji, ki naj oblikuje tehnično komisijo za reševanje težav koprskega pristanišča.