Predstavnice nevladnih organizacij izpostavile slabšanje položaja žensk med epidemijo

Tea Jarc je na novinarski konferenci pred DZ ob današnjem mednarodnem dnevu žensk opozorila, da trg dela in ukrepi države v skoraj letu dni od začetka epidemije covida-19 niso ustrezno naslovili težav žensk. "Zato se je v tem času bolj povečala brezposelnost žensk, ženske so bolj podvržene prekarnosti, utrpele so več izgub prihodkov in posledično so se razlike med spoloma le še povečale. Ob tem so ženske nase prevzele še večji del gospodinjskega in skrbstvenega dela, poleg opravljanja svoje službe so postale še vzgojiteljice in učiteljice, skrbele so za zdravje svojih otrok in še starejših družinskih članov," je izpostavila.

Planšakova pa je dodala, da ženske zase zahtevajo varno okolje, da "lahko posežemo po prihodnosti, ko bomo vsi enakovredni". Dotaknila se je tudi spolnega nadlegovanja v univerzitetnem prostoru in opozorila, da so nasilje, nadlegovanje in trpinčenje še vedno nekaj, kar doleti skoraj vsako mlado žensko. V univerzitetnem okolju je zaskrbljujoča odsotnost pravilnikov ali pomanjkljivosti v pravilnikih, saj potem velja, da "brez zakona ni zločina".

Predstavnica društva Iskra Sara Svati Sharan je dodala, da je nasilje nad ženskami skupni problem. "Kot družba smo dolžni zagotavljati pogoje, v katerih bomo vsi in vse nasilje dovolj zgodaj prepoznale, in okoliščine, v katerih se bodo ženske počutile dovolj varne in opolnomočene, da bodo o nasilju zmogle sploh spregovoriti," je poudarila. 

Zato je treba zagotoviti pogoje, da bodo ženske, ko se odločijo za izhod iz nasilja, od Policije, socialnih delavcev, tožilcev in sodišč prejele odziv, ki jih bo v največji možni meri zaščitil pred nadaljnjim nasiljem oz. ga prekinil. "Nujno moramo zagotoviti družbeno stanje, ko ne bodo s strani nikogar več deležne obtožb, da so za nasilje krive same," je izpostavila.

Predsednica Društva novinarjev Slovenije Petra Lesjak Tušek je dodala, da se novinarji, fotoreporterji in snemalci soočajo z vse več napadi in spodkopavanjem medijske svobode, pri čemer izstopajo blatenja novinark kot žensk – tako v osebnem kot v profesionalnem smislu. 

"Kritične novinarke nismo več le tarče kritik, ampak tarče sistematičnih in načrtnih omejevanj svojega dela, obenem pa organiziranih podcenjevanj, tudi iz vladnih vrst, in nenehnih poskusov, da bi izpodbili našo verodostojnost," je opozorila. Kot je poudarila, hočejo le opravljati svoje delo, odgovornost za to, da ga lahko še naprej opravljajo v ustreznih pogojih, pa ni samo njihova.

"Prihodnost Evrope in Slovenije je ženska, ki se lahko brezplačno šola v javni šoli, ki je dostojno plačana, ima dostop do zdravstva, živi v primernem stanovanju, izbira, ali bo imela otroke, kdaj, koliko in na kakšen način, ter izbira, ali bo živela sama ali s partnerjem oziroma partnerico, izbira svojo vero, spol in prepričanje. Je tudi varna pred nasiljem vseh vrst," pa je prepričana Barbara Rajgelj iz Pravne mreže za varstvo demokracije. In kot je dodala, je prihodnost Slovenije in Evrope ženska, ki vsega tega ne zahteva le zase, ampak tudi za druge, prav tako pa svobodno odloča o tem, zakaj, kje, s kom in proti komu bo protestirala.