Okrogle mize v Novem mestu, kjer je beseda tekla o sporih v lokalnih skupnostih so se udeležili tudi trije ministri - ministrica za pravosodje Zdenka Cerar, minister za notranje zadeve Rado Bohinc in minister za delo Vlado Dimovski -, ki so zatrdili, da zavzeto in z vso resnostjo rešujejo romsko problematiko, poseben zakon o Romih pa se jim ne zdi potreben.
Zbrani župani in ostali prisotni pa so na to odgovorili z obtožbami, da vlada razmer preprosto ne pozna. Predstavniki občin so poudarili, da je poseben zakon prav gotovo potreben, saj občine same ne morejo rešiti romske problematike.
Kot je poudaril semiški župan Ivan Bukovec, bodo v skrajnem primeru v njihovi občini tožili državo oz. ministra za notranje zadeve, ker ni poskrbel za varnost državljanov na njihovem območju.
Ministrska trojica je na okrogli mizi pojasnila, kaj vse je že in kaj bo še postorila oblast, da bi bilo Romom in njihovim sokrajanom bolje. Minister Bohinc je zagotovil, da so bila s prerazporeditvami takoj zagotovljena dodatna policijska moštva, da bi zagotovili varnost v okolici romskih naselij. Minister Dimovski je poudaril, da ne glede na posamezne očitke, lahko trdi, da je država opozorila krajanov jemala skrajno resno.
Lokalnim predstavnikom pa je počasi že dovolj teoretiziranja slovenske oblasti, ki jo je, kot so menili, v Novo mesto prinesel predvolilni veter.
Ne gre za papirnate probleme
Neregistirana romska vozila, nekaznovani posamezniki, nezaposlenost, neizobraženost Romov in črne gradnje niso papirnati problem, temveč so resnične težave njihove soseske; in to že vrsto let, pravijo.
Župan Semiča Ivan Bukovec je dejal, da se je z večjim številom Romov v njegovi občini povečalo tudi število lokalnih problemov. Predsednik krajevne skupnosti Bučna vas Matjaž Kumer je predstavnikom vlade očital, da govorijo o nekih uspehih izobraževanja in podobnega, ki pa jih sam ne opaža.
Okrogle mize so se udeležili celo policisti, predstavniki zavoda za zaposlovanje, župani, ravnatelji šol, okoliški prebivalci pa tudi predstavniki romske skupnosti. Bojan Tudje, eden od zbranih Romov, pa je spomnil na stari pregovor, ki pravi: "Kakršna vas, takšni Cigani."
Čeprav na okrogli mizi ni šlo za iskanje končnih rešitev in se je večina zbranih na koncu razšla z godrnjanjem, pa zbrani upajo, da bo v vladnih krogih obrodila sadove, ki bi pripeljali do posebnega zakona o romski skupnosti.
__________________________________________________
O romski problematiki v Sloveniji je za 24 UR govoril tudi v. d. direktorja Urada za narodnosti Janez Obreza.
V 65. členu ustave piše, da položaj in posebne pravice Romov ureja poseben zakon, ki pa ga še vedno nimamo. Zakaj?
Ne morem se strinjati z vami, ker romsko tematiko ureja devet področnih zakonov. Je pa res, da nimamo krovnega zakona. Vendar takšnega zakona nima nobena država v naši soseščini, ki ima mnogo več Romov kot mi. Nenazadnje na Madžarskem živi 600 tisoč Romov, pa tudi tam nimajo posebnega zakona za Rome. Nenazadnje je z Madžarske v Evropski parlament kot poslanka prišla tudi Romkinja. Osebno menim, da bi bilo dobro sprejeti v okviru nekega že obstoječega akta nekaj določil glede samega položaja in organiziranosti romske skupnosti v Sloveniji. Sicer pa te zadeve urejamo tako kot v primeru italijanske in madžarske narodne skupnosti v področni zakonodaji.
No, v ustavi je le poseben člen o romski skupnosti.
Tako italijanska kot madžarska in tudi romska, vendar pravna doktrina ne pravi, da je potrebno imeti poseben temeljni zakon glede na dikcijo same ustave v 65. členu. Ta dikcija pomeni samo, da se to ureja z zakonom ali zakoni.
Zdi se, da se država odziva pozno oziroma počasi na romsko problematiko. Vidneje šele v zadnjih letih in po zadnjih hujših incidentih. Zakaj? Je to zaradi vpliva medijev ali zaradi predvolilnega časa?
Prav ste rekli, samo zdi se, da je temu tako. Drugače pa vlada in država s svojimi organi na tem področju delajo ves čas, kontinuirano. Že od leta 1995, ko je ta vlada sprejela program ukrepov. 1. julija 1995 so v okviru vlade sprejeli posebne sklepe. V petek bomo v okviru vladne komisije za zaščito romske etnične skupnosti obravnavali debel dokument, ki govori o položaju Romov v Sloveniji in o njihovih bivanjskih razmerah, kot enem bolj akutnih problemov. Namreč Romi sedaj živijo, kot kažejo naši najnovejši podatki, v okrog 90 naseljih, v 25 občinah. Občina Žužemberk, kjer so nedolgo tega še živeli Romi, pa je sporočila, da pri njih Romov ni več.
Toda to so ukrepi predvsem nekako na papirjih. Dostikrat se zdi, kar je tudi pogosto očitek lokalnega prebivalstva, da tisti, ki snujejo zakone, nimajo pravega pogleda v to, kakšne so dejanske razmere.
Težko sodim za posamezne delavce drugih nadzornih organov. Za Urad za narodnosti, ki ima na skrbi tudi Rome, lahko rečem, da smo mnogo več na terenu kot pa v pisarnah in tudi za predpise, ki se sprejemajo s tega področja, lahko rečem, da so življenjski. So pa seveda življenjske situacije različne in tako se tudi predpisi prilagajajo.
Večina ljudi je prepričanih, da Romom pripadajo posebni socialni dodatki. Ali to drži?
Ne, Romi so državljani Republike Slovenije in prejemajo takšne socialne pomoči kot vsak državljan, ki je pomoči potreben. V primeru pa, ko ima romska družina več otrok, na primer petčlanska družina pa je res, da če so tudi starši brezposelni, ta znesek seže tudi tja do 188 tisoč tolarjev na mesec.
Potem jih, verjetno, z izobrazbo, ki jo imajo, niti ne zanima kakšno delo, ker bi dobili nižje plačilo, kot znaša podpora?
Ne gre ravno za ta problem. Imajo nizko izobrazbo in so zato težje zaposljivi. Povedati vam moram nekaj, kar je novost, in o čemer se kaj veliko niti ne ve. V zadnjih mesecih je bila sprejeta novela zakona o socialnem varstvu in tam je določeno, to je bilo v drugi številki uradnega lista letos določeno, da so delodajalci upravičeni, da lahko dobijo posebne subvencije, če zaposlijo težje zaposljive osebe, kar Romi nedvomno so.
Na Dolenjskem, v Novem mestu, naj bi sedaj zaposlili v Revozu okoli 300 oseb in pričakujem, da bo to pravšnja priložnost tudi za Rome.
