Slovenske organizacije v Italiji ustanavljajo fundacijo Narodni dom

Predsednika obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji, SKGZ in SSO, in slovenski generalni konzul so županu izrazili podporo prizadevanjem za vrnitev Narodnega doma slovenski manjšini v Italiji ter predstavili poglede na postopek vračanja, so sporočili iz generalnega konzulata v Trstu. Izrazili so veselje, da bosta 13. julija Trst obiskala predsednika Slovenije in Italije, Borut Pahor in Sergio Mattarella.

Strinjali so se, da bo obeležitev stote obletnice požiga Narodnega doma velik dogodek za oba naroda in preseganje tragične preteklosti. Narodni dom slovenska manjšina vidi v prihodnosti kot točko sprave in zbliževanja med Slovenci in Italijani ter vsemi, ki jim je blizu ideja preseganja bremen preteklosti, so še sporočili. Dodali so, naj Narodni dom v Trstu postane tudi točka premislekov o prihodnosti evropskega povezovanja.

Generalni konzul Vojko Volk je županu Dipiazzi prenesel pozdrave pisatelja Borisa Pahorja z dobrimi željami, da "vsi skupaj izpeljemo vrnitev Narodnega doma slovenski manjšini".

SKGZ in SSO sicer po poročanju Primorskega dnevnika pripravljata statut fundacije Narodni dom. Namig za ustanovitev fundacije sta dobili z več strani, saj so po italijanski zakonodaji prav fundacije najprimernejši subjekti za upravljanje s premoženjem, ustanovili pa bi jo z namenom, da bi prevzela lastništvo nad mogočno palačo v Ulici Filzi. Želja obeh organizacij je, da bi med upravitelji fundacije bili tudi predstavniki obeh držav - Italije in Slovenije. Prav tako si organizaciji želita, da bi prevzem Narodnega doma izvršili 13. julija letos, ob stoti obletnici požiga. Kot pravijo, bi ustanovitev fundacije spadala v obsežnejši paket. Ta predvideva nova lastništva, med katerimi je tudi selitev tržaške univerze, katere prostori se trenutno nahajajo v stavbi Narodnega doma, v občinsko stavbo. 

Vrnitev Narodnega doma je sicer obveza Italije iz zaščitnega zakona za slovensko manjšino iz leta 2001, ki je določal, da naj bi Slovencem zgradbo vrnili v petih letih. A ker v več kot 15 letih ni bil vrnjen, sta tedanja zunanja ministra Karl Erjavec in Angelino Alfano leta 2017 sklenila sporazum, v katerem sta ponovila zavezo o vrnitvi ter kot ciljni datum določila konec leta 2020.