Predstojniki enot ZD Ljubljana: Vsi, ki blatite vodstvo, le spodbujate nasilje

Težave v primarnem zdravstvu se kopičijo že leta po vsej državi, nanje smo v ZD Ljubljana ves čas opozarjali, odločevalcem smo pošiljali predloge za izboljšanje, a žal nismo bili slišani. Zdaj se vse težave, ki smo jih napovedovali, usmerja le v iskanje krivca pri vodstvu ZD Ljubljana. S temi besedami svoje pismo začenjajo Zalika Klemenc Ketiš (predstojnica enote ZDL IRROZ), Liljana Klančnik (predstojnica enote ZDL Bežigrad), Robertina Benkovič (predstojnica enote ZDL Center), Igor Krunić (predstojnik enote ZDL Moste-Polje), Mojca Prica (predstojnica enote ZDL Šentvid), Andrej Divjak (predstojnik enote ZDL Šiška), Katja Dejak Gornik (predstojnica enote ZDL Vič-Rudnik) in Marija Matejka Škufca Sterle (predstojnica ZDL SNMP). 

Vse to zelo slabo vpliva na odnos pacientov do zaposlenih, številnih in nenehnih očitkov, ki se jih vsakodnevno moramo braniti, pa ne moremo več sprejeti, pravijo. "Velika večina zaposlenih dela odlično in skupaj želimo največjih zdravstveni zavod na primarni ravni dvigniti na najvišjo možno raven, v želji, da bi pacienti dobili prijazno in dobro oskrbo, kolikor je to mogoče. V teh težkih časih bi se zato morali vsi skupaj vprašati, kaj želimo doseči in kako lahko skupaj prispevamo za boljši danes in boljši jutri," pozivajo. 

Vse, ki se ukvarjajo z blatenjem vodstva in ZD Ljubljana, opozarjajo, da s tem spodbujajo le nasilje, kar se že pozna v njihovih ambulantah. "Opažamo, da so uporabniki pod vplivom negativnih objav in da se najverjetneje ne zavedajo, da s tem vplivajo tudi na zdravstveno obravnavo. Odločevalcem predlagamo, da sedejo za mizo, preučijo vse predloge, ki smo jih iz ZD Ljubljana posredovali v preteklih letih, mi pa si želimo le v miru opravljati svoje delo," še pišejo. 

Z omenjanjem domnevno slabih odnosov znotraj zavoda se pozornost javnosti nevarno preusmerja stran od resničnih težav, v katerih se nahaja celotni slovenski zdravstveni sistem, katerega le del je tudi ZD Ljubljana, opozarjajo. "Raziskavi, ki smo ju opravili v ZD Ljubljana – gre za anonimni anketi med zdravstvenimi delavci in vsemi zaposlenimi – kažeta, da so odnosi med zaposlenimi zelo dobri, da si pomagajo med seboj, da jim je omogočeno izražati svoja mnenja, tudi če so drugačna."

Bistveno je, opominjajo predstavniki zavodov, da so odhodi iz dejavnosti družinske medicine večinoma posledica dalj časa trajajoče preobremenjenosti z delom in administrativnimi nalogami, v določenih primerih pa so odhodi povezani tudi z možnostjo večjega zaslužka in drugačne organizacije delovnega časa v primeru zaposlitve pri koncesionarjih ali v gospodarstvu. 

Na obremenitve je stroka opozarjala vrsto let, v ZD Ljubljana v zadnjih mesecih zelo aktivno, in pozivala odločevalce k sistemskim ureditvam oziroma ukrepom, še pravijo. Napovedujejo tudi, da se bodo ob vse večjem kadrovskem primanjkljaju na določenih področjih in neustreznem vrednotenju dela (vključno z uravnilovko v plačnem sistemu, ki velja za javni sektor) trenutne težave samo še dodatno poglabljale, če ne bo korenitih reform. 

"Večina drugih dejavnosti znotraj ZD Ljubljana, kjer še ni hujše kadrovske podhranjenosti na trgu dela, deluje nemoteno. A če ne pride do konkretnih rešitev na državni ravni, se utegne srednjeročno situacija poslabšati tudi na drugih področjih primarne zdravstvene dejavnosti (zdravstvena nega, pediatrija, ginekologija, zobozdravstvo ...)."

V tem smislu želi biti ZD Ljubljana deležnik, ki iz lastnih izkušenj pravočasno opozarja odločevalce in javnost na vsa navedena dejstva, ki bi jih bilo treba upoštevati pri iskanju ustreznih rešitev v dobro vseh državljank in državljanov. "Zato nas objave iz preteklih mesecev, ki v negativnem kontekstu predvsem omenjajo ZD Ljubljana, zelo presenečajo in se nam zdijo nekorektne. V ZD Ljubljana si želimo, da se družinski zdravniki in vsi drugi zdravstveni delavci lahko končno posvetijo svojemu osnovnemu poslanstvu, to je skrbi za paciente," zaključijo svoje pismo.