Janja Božič Marolt, direktorica Mediane, ki meri javno mnenje, je prepričana: letošnje volitve bodo zgodovinske. "Je nekaj dejavnikov, ki znajo vplivati na izid in že predhodno na udeležbo na volitvah, s katerimi se doslej v Sloveniji nismo soočali. To je predvsem posledica covida, ki se na nek način še vedno nadaljuje, ampak je v ozadju. Posledica vojne v Ukrajini, ki nas zadeva tudi neposredno. Dejstvo je tudi, da se je v tem času močneje vzpostavila nova paradigma, desna sredina je postala močnejša, kot je bila ob prejšnjih volitvah. In desna sredina ima v zadnjem času veliko močnejšo vlogo v klasičnih medijih v Sloveniji."
In kolikšen je lahko vpliv vojne v Ukrajini na volitve? Dr. Marko Lovec s Katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede meni, da so ostre besede o napadu in – čeprav pogumna – izjemno tvegana premierjeva pot v Kijev namenjene prav domači javnosti in da gre zlasti za odvračanje pozornosti. "Vidimo neko agresivno retoriko, pri čemer se je na drugi strani ta ista vlada in ta isti premier v preteklosti oddaljeval, kritiziral bodočo Bidnovo administracijo, napadal Kitajsko. Bili smo pa zelo zadržani v odnosih do tega, kakšno vlogo v Evropi igra Ruska federacija. Še več, prijatelji Putina, kot so Orban, Salvini in drugi, so bili tudi veliki prijatelji naše vladajoče stranke. Da bi zdaj zakrili to nerodnost, to pomanjkanje strateškega razumevanja in premisleka, se uporablja neka agresivna retorika v odnosu do tega, kar se dogaja v Ukrajini. A to, razen na neki simbolični ravni, Ukrajini bistveno ne pomaga."
Dr. Samo Bardutzky, predstojnik Katedre za ustavno pravo na ljubljanski pravni fakulteti, pretekli leti ocenjuje predvsem skozi razmišljanje o ustavi in ustavnosti. In tukaj je vlada – ko je v skrbi za življenja in zdravje državljanov posegala v človekove pravice – pogosto prestopila mejo. "V Sloveniji je šlo čez mejo. To ni zgolj moje mnenje, ampak smo imeli tudi odločitve Ustavnega sodišča in drugih sodišč, tudi drugih neodvisnih institucij, ki so kar precej opozarjale na to, da se ne ravna na ustavno skladen način. To se lahko komu zdijo drobnarije ali nianse. Ampak tudi kadar je utemeljeno poseganje v človekove pravice, je treba to izvesti na zakonit način, na sorazmeren način. In seveda s tega vidika se je absolutno šlo tudi čez mejo."
Hana Košan je predsednica Društva Kralji ulice. Ob začetku epidemije – ko so morali čez noč za brezdomce odpreti novo, začasno zavetišče – so občutili izjemno solidarnost. Zdaj je – opozarja – v družbi znova vse več sovražnosti. "S tem, ko se je na nekem političnem nivoju začela zaostrovati retorika, ko je ta politični vrh občutljiv na vse kritike oz. na vse stvari, ki se dogajajo, se v bistvu vidi, kako to vpliva na neko splošno družbeno stanje in mnenje. Če smo bili leta 2020 deležni velike podpore, zdaj ljudje na ulici poročajo, da jih preganjajo, kje lahko denimo ponujajo časopis. Ta razdeljenost nekako vedno najbolj vpliva prav na rob družbe."
In kakšen je torej po dveh izjemnih letih predvolilni politični zemljevid? Kako kaže strankam na vladni, kako na opozicijski strani? Lahko karte znova, že četrtič, premeša strankarski novinec? Bo šlo tudi tokrat na nož?
