Slovenija

Pregled najhujših poplav v Sloveniji, najbolj smrtonosne so bile na Celjskem leta 1954

Ljubljana, 14. 09. 2014 10.53 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Državo so zajele hude poplave, ki so odnesle tudi človeški življenji. Vodne ujme so sicer v Sloveniji pogoste, največ smrtnih žrtev pa so terjale leta 1954 na Celjskem. Sledi kronologija nekaterih najhujših v zadnjem stoletju.

Kostanjevica na Krki včeraj.
Kostanjevica na Krki včeraj. FOTO: Stjepan Kolić

9. avgust 1924: Nad Polhovim Gradcem se je ponoči razdivjala vodna ujma. Na tem območju in v sosednjih dolinah Ločnice ter Hrastnice je po izračunu strokovnjakov v slabih treh urah padlo več kot 3,5 milijarde litrov vode. Narasle vode so zahtevale 19 življenj in porušile številne hiše.

november 1925: Poplave na Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju so zahtevale dve smrtni žrtvi, poplavljenih pa je bilo okoli 100.000 hektarjev obdelovalnih površin.

27. september 1926: Hude poplave so prizadele območje Ljubljane. V Gradaščici, ki je rušila hiše, mostove in brvi, so umrli trije ljudje. Na Viču in Rožni dolini je voda segla do dva metra visoko. Poljanska Sora je uničila 50 zgradb in zahtevala 10 življenj.

junij 1954: Nalivi in neurja, ki so divjali tri tedne, so močno prizadeli širše celjsko območje, po mestu pa je bilo meter vode. v porečju Savinje, Pake in Hudinje je umrlo 22 ljudi. Voda je segala tri metre visoko, ves nižinski del med Škofjo vasjo, Štorami in Arjo vasjo je bil popolnoma pod vodo, odnašalo je mostove, ceste in hiše.

december 1966: V Zasavju, na Koroškem in Štajerskem so decembra prestopili bregove narasli potoki. Zaprtih je bilo veliko cest, utonili so štirje ljudje.

1972: Narasla Mura je aprila in julija prestopila bregove. Zalila je 4500 hektarov zemljišč, 50 vasi in poplavila Ljutomer. Na območju mariborske občine so našteli več kot sto zemeljskih plazov, 14 porušenih mostov, narasle vode pa so uničile tudi 184 kilometrov cest.

1. november 1990: Reke so prestopile bregove po vsej Sloveniji, najbolj pa so se razdivjale v Zgornji in Spodnji Savinjski dolini. V porečju Kamniške Bistrice so zahtevale dve življenji. Poplavile so 52.000 hektarov kmetijskih površin, poškodovale 2683 kilometrov cest, 20 kilometrov železniških prog in uničile 96 mostov. Sprožilo se je 1200 plazov. Brez strehe nad glavo je ostalo 199 ljudi. Uničenih je bilo 190 hiš, poškodovanih pa več kot 5000.

oktober in november 1998: Poplave, ki so zajele dobršen del Slovenije, so povzročile približno 20 milijard tolarjev škode. V Posavju je poplavilo 120 objektov, Krška vas je bila povsem pod vodo. Med najbolj prizadetimi občinami so bile Žalec, Nazarje, Celje in Laško.

Plaz Log pod Mangartom
Plaz Log pod Mangartom FOTO: POP TV

17. november 2000: Po obilnem večdnevnem deževju se je nad Logom pod Mangartom sprožil murasti tok, ki je zdrvel po strmi strugi Mangartskega potoka in nato do samega naselja. Plaz je podrl most ter porušil šest objektov in jih več poškodoval. Pri tem je umrlo sedem ljudi.

10. oktober 2004: Baško grapo in druge dele Tolminskega so prizadele poplave, ki so na občinski, državni, zasebni in drugi infrastrukturi povzročile za več kot pol milijarde tolarjev škode. Bregove je prestopila tudi Gradaščica in poplavila del ceste med Ljubljano in Polhovim Gradcem.

avgust 2005: Hudo neurje je največ škode naredilo v Posavju, v okolici Sevnice in Krškega ter na širšem območju brežiške občine. V Posavju so našteli skoraj 600 plazov. Ob Muri so razglasili izredne razmere, gladina reke se je namreč dvignila na 481 centimetrov, kar je bilo največ v zadnjih 50 letih.

18. september 2007: Na območju občine Železniki je v nekaj urah padlo več kot 200 litrov dežja na kvadratni meter. Vodotoki, predvsem Selška Sora in Savinja s pritoki, so v zelo kratkem času silovito narasli. V najbolj smrtonosnih poplavah v samostojni Sloveniji je umrlo šest ljudi, nastala je tudi ogromna gmotna škoda. Najhuje je bilo v Železnikih, Bohinju in nekaterih naseljih v Spodnji Savinjski dolini.

Železniki
Železniki FOTO: Dare Čekeliš

19. september 2010: Po neurju z obilnim dežjem so ene največjih poplav v Sloveniji zajele Ljubljansko barje, vključno z deli Ljubljane, ter porečje Vipave, Idrijce, Poljanske Sore, Savinje v spodnjem toku, Krke, Save v spodnjem toku ter kraška polja Notranjskega in Dolenjskega krasa. Škode je bilo za 250 milijonov evrov.

5. november 2012: Obilne padavine so povzročile porast rek in poplavljanje. Najhujše poplave so bile na območju Drave, ki je zaradi povečanega pritoka iz Avstrije močno narasla in začela poplavljati, zlasti v spodnjem delu. Izmerili so rekorden pretok Drave, ki je pod jezom v Markovcih dosegel okrog 2900 m3/s. Pred tem je bil največji izmerjen pretok Drave 2600 m3/s leta 1965.

februar 2014: Obsežne poplave so po zelo mokri zimi in zaradi taljenja obilnega žleda, ki je prizadel velik del države, zajele Planinsko polje. Voda, ki se dolgo ni umaknila, je zalila številna poslopja, predvsem v krajih Laze in Planina.

13. september 2014: V močnem deževju, ki je zajelo predvsem vzhodni del Slovenije, je bilo poplavljenih več kot 1000 objektov in 181 cestišč, sprožilo pa se je prek 240 plazov. Narasla voda je pri Vranskem odnesla dve človeški življenji.
 

KOMENTARJI (26)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

KofiAnnan
15. 09. 2014 16.06
+6
jst pa za nesrečno smrt tistih dveh pri Vranskem krivim izključno državo, lepo se je videlo kako je bil zabasan most zaradi vejevja , ker brežine nikoli niso spucali je voda poiskala drugo pot ...res žalostno
SKRIPT
14. 09. 2014 20.00
+0
samo, da sls ni prišla v parlament, od danes naprej naj bodo 1001 letne vode
mertseger
14. 09. 2014 17.14
+47
1000 letne vode na vsaki dve leti, bo potrebno kako novo ime najti.
napakaa
14. 09. 2014 18.25
-1
Nr.1
14. 09. 2014 15.35
+17
Torej, nauk ali ugotovitev je,da takoj ko smo šli stran od Avstro Ogrske k Yugi, se je začelo?
ja_to_sem_js
14. 09. 2014 15.07
-5
Tisti, ki je to pisal naj pred objavo prebere svoje besedilo. 2007 so bile menda najbol smrtonosne poplave pri nas, ker je umrlo 6 ljudi. 1924 jih je umrlo 19. Tako piše.
lioric
14. 09. 2014 15.17
+23
CucurbitaPepo
14. 09. 2014 13.16
+60
A ne govorijo ljudje ob vsakih poplavah da takšnih poplav ne pomnijo ??
ja_to_sem_js
14. 09. 2014 15.08
+29
Tud js se to sprašujem. Je pa res, da lokalni ljudje si zapomnejo tiste, ko so njih najbolj prizadele, ne pa drugih območij.
vrtnar01
14. 09. 2014 13.05
+11
3,5 milijarde litrov je 3,5km kubičnega... je tko?
FIGEC
15. 09. 2014 16.09
3,5 milijarde litrov=3,5X(10power9) litrov = 3,5X(10power6) (kubičnih metrov) = 3,5X(10power(-3)) (kubičnih kilometrov) = 0, 0035 kubičnih kilometrov. To je kocka s stranico cca.152 metrov ali natančneje 1518,2 decimetra. Volumen kocke je stranica(power3), torej kubična potenca. 1 liter = kubični decimeter.
Ricketts
14. 09. 2014 13.03
+13
sem slišal, da na Balkanu na veliko zbirajo pomoč za poplavljeno Slovenijo. Pravijo, da bodo pokazali kaj pomeni beseda pomoč v dejanju
gibson.dario
14. 09. 2014 15.35
+11
RS-44
14. 09. 2014 12.53
+51
Mi je dedek razlagal kako so leta 1926 nad Ljubljano šteli chemtrailse katere so iz avionov spuščali američani...pa o HAARPu ki je potem oblake zvlekel nad Ljubljano in čez par dni je bilo pol Ljubljane pod vodo.
spuko
14. 09. 2014 23.34
-1
loen1
14. 09. 2014 12.13
+20
Grozno, bogi ljudje :(
Nikiiy
14. 09. 2014 11.30
+45
To je rezultat Samoupravljanja, demokracije, predvsem pa 23. let na 45. let podlage Kurtulogije, managementa, FDV ja družboslovja in ostalih vampirjev in izgradnje države brez gospodarstva..( Vsi na socialki )delat se ne sme..kdor bo pa hotelbit samostojen pa uničit..Zdej pa pada z vseh strani ( Še mati narava, ker si delamo norca iz skrb za okolje, davek na dež in podobno ) in tolčejo nas vsi po vrsti..
Nikiiy
14. 09. 2014 11.31
+80
Državljanom je pa toliko mar za državo kot državi zanje..
dinamitek
14. 09. 2014 11.59
+31
na žalost se državljani ne upajo upret tem ki jih omenil zgoraj,bi mogla svinčena kap začet razsajat po naši domovini
hruskar
14. 09. 2014 14.57
-1
nootka...poču od smeha..pa kake to folk meče ven...

Piškotki

To spletno mesto uporablja piškotke. S piškotki zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin, analizo uporabe, oglasne sisteme in funkcionalnosti. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.

Omogoči uporabo piškotkov za ogled video vsebin, za boljše delovanje in napredno oglaševanje in si ob pregledu vsebin zagotovi optimalno uporabniško izkušnjo. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.