Leta 1996 je proti Aksentijeviću stekla preiskava, ki naj bi potrdila, da je leta 1991 storil kaznivo dejanje zoper obrambno moč države oziroma, da je med vojno za Slovenijo izdal domovino. "Ta preiskava bi morala pokazati, da sem jaz ukazal enotam, ki so takrat v Sloveniji počele to, kar so. To je konstrukt, ki ga ni bilo mogoče dokazati," pravi Aksentijević.
Tožilstvo mu je očitalo, da je kljub pozivu slovenskega vodstva 27. junija 1991 ostal v jugoslovanski armadi (JA). Vse do 15. oktobra 1991, ko je jugoslovanska vojska zapustila Slovenijo, naj bi bil na položaju polkovnika v operativnem poveljstvu 14. korpusa JA s sedežem v Ljubljani. Dejstvo je, da ni zapustil JA, ostalo je laž, zatrjuje Aksentijević.
Da nikoli ni bil v poveljstvu 14. korpusa, kar pomeni, da tudi ni poveljeval vojaškim enotam, dokazuje z ukazom o premestitvi, na katerem je navedena njegova dotedanja funkcija. Ukaz za takojšnjo premestitev je bil izdan 29. junija 1991. Aksentijević torej ni zapustil Slovenije 15. oktobra, pač pa dobre tri mesece prej. "Niti enemu mojemu kolegu, ki je tako kot jaz kljub pozivu predsedstva ostal v JLA, se ni zgodilo to, kar se je zgodilo meni. Čeprav so nekateri celo poveljevali enotam," dodaja Aksentijević, ki je prepričan, da je razlog za gonjo proti njemu izjava, v kateri je kot predstavnik vojske v slovenski skupščini maja 1991 odgovoril na zahtevo, da slovenski naborniki služijo vojsko v Sloveniji.
Kazen za drugačno mnenje in težke besede v skupščini plačuje še danes, pravi Aksentijević. Tožilstvo je pred dnevi sicer odstopilo od kazenskega postopka, še vedno pa zaradi odvzema državljanstva in izbrisa iz registra prebivalstva nima nobenih državljanskih pravic. Zaradi tega je njegov primer že na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu.
