Prehitri in hkrati pijani vozniki letos povzročili 311 prometnih nesreč

Rezultati prikazovalnikov hitrosti VI VOZITE, ki jih je Agencija za varnost prometa v enoleten brezplačen najem novembra lani podelila 15 slovenskim občinam, kažejo, da vozniki še vedno krepko presegajo omejitve hitrosti, so opozorili na agenciji. V treh od enajstih občin, kjer je omejitev 50 kilometrov na uro, je agencija do konca maja izmerila tudi 2,5-krat višje hitrosti, kar 134, 137 in 138 kilometrov na uro. V občinah, kjer je omejitev 30 kilometrov na uro, je izmerila celo trikrat višje hitrosti, kar 97 in 81 kilometrov na uro.

Objestne, prehitre vožnje pa so eden izmed najpogostejših razlogov, zakaj vozniki žal ne pridejo na cilj, tako kot bi hoteli – to je hitro. Pristojni so tako v letošnjo statistiko že zapisali nič kaj spodbudne številke. Do 23. julija so našteli 1694 prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti, kar je 15 odstotkov več kot v enakem obdobju lani (1473). Življenje je zaradi prehitre vožnje izgubilo 17 oseb, kar je skoraj polovica manj kot leto poprej, ko so našteli 30 smrtnih žrtev. So pa evidentirali porast hudih (+17 odstotkov) in lažjih (+19 odstotkov) telesnih poškodb, je agencija sporočila podatke.

Tudi podatki Policije o stanju varnosti cestnega prometa žal v letošnjem letu niso obetavni. Policisti so obravnavali 12 odstotkov več prometnih nesreč kot v enakem obdobju lani. Umrlo je 60 prometnih udeležencev, v enakem obdobju lanskega leta pa 65. 

Poostreno preverjane hitrosti po vsej državi

Agencija za varnost prometa in Policija danes družno začenjata tretjo letošnjo nacionalno preventivno akcijo Hitrost, ki bo potekala do nedelje, 14. avgusta 2022, in je evropsko usklajena.

Policisti bodo po vsej državi poostreno preverjali, ali vozniki upoštevajo omejitve hitrosti. Namen tovrstnih preventivnih aktivnosti je umirjanje hitrosti na slovenskih cestah. "Vozniki navadno takrat, ko vedo, da poteka nadzor, zmanjšajo hitrost in vozijo bolj varno," so razložili na agenciji.

Agencija je pripravila novo široko kampanjo, s katero javnost že od marca opozarja na pomen prilagojene hitrosti voznim razmeram, na ustrezno varnostno razdaljo in zaviralno pot. V sodelovanju z občinami Celje, Kranj, Krško, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto in Ptuj s talnimi označbami na parkirnih mestih ozaveščajo voznike, da lahko zaradi neprilagojene vožnje ne pridejo na cilj, saj povzročijo nesrečo, ki njihovo pot predčasno zaključi. Napis 'Najhitrejši včasih ne pridejo na cilj', voznike in mimoidoče že vse poletje opozarja na posledice objestne in tvegane vožnje. Voznikom sporoča, da z divjanjem ne pridobijo ničesar, lahko pa povzročijo hudo prometno nesrečo, s katero zaznamujejo mnoga življenja.

Pijani vozniki so v kombinaciji z neprilagojeno hitrostjo povzročili 311 prometnih nesreč, šest smrtnih

Po navedbah agencije so bili najpogostejši povzročitelji smrtnih prometnih nesreč vozniki osebnih avtomobilov. Sledijo kolesarji in vozniki motorjev. Kar sedem od 17 smrtnih prometnih nesreč so povzročili vozniki v starosti do 34 let, ki so letos povzročili petkrat več prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti kot vozniki v starosti 65 let in več.

Kot so opozorili na agenciji, resno skrb vzbuja dejstvo, da sta vožnja pod vplivom alkohola in neprilagojena hitrost pogosta in "žal vse prevečkrat usodna kombinacija prometnih nesreč". Povzročitelji pod vplivom alkohola so v kombinaciji z neprilagojeno hitrostjo povzročili 311 prometnih nesreč, šest smrtnih. Med njimi je bil tudi voznik e-skiroja.

Če je doslej veljalo, da se največ prometnih nesreč s smrtnim izidom zaradi neprilagojene hitrosti zgodi ob koncih tedna in ponoči, letošnji podatki izkazujejo drugačno stanje. Večina prometnih nesreč se je zgodila v svetlem delu dneva, le štiri osebe so umrle zvečer oziroma ponoči, 14 od 17 posameznikov je umrlo med tednom.

Policisti so sicer letos do 28. julija evidentirali 74.663 primerov prehitre vožnje, v enakem obdobju lani 79.150. Tovrstni prekrški sicer predstavljajo približno tretjino vseh kršitev, ki jih obravnavajo policisti.

'Hitreje kot vozite, siloviteje boste trčili, kar lahko pomeni razliko med hudo prometno nesrečo in lahkim trčenjem'

Agencija in Policija voznike znova naprošata: "Poleti, ko so vozne razmere idealne, se vam zdi, da lahko vozite hitreje, da lahko tvegate več. Vozniki lahko namreč zaradi dobre vidljivosti, suhih cest in drugih ugodnih dejavnikov dobite lažen občutek varnosti. Poletje je tudi čas dopustov, takrat je navadno tudi promet gostejši. Zato nikdar ne pozabite, hitreje kot vozite, siloviteje boste trčili, kar lahko pomeni razliko med hudo prometno nesrečo in lahkim trčenjem. Za dobro prometno varnost smo odgovorni vsi skupaj, zato se v prometu obnašajmo odgovorno – takšno ravnanje se začne z vožnjo v skladu s predpisi in omejitvami hitrosti, zato poziv vsem, da se nam pridružijo v naših naporih, da letošnje leto naredimo korak k bolj varnim cestam. Na pot se odpravite spočiti, pravočasno, v prometu pa ostanite strpni in umirjeni."

Nižja hitrost lahko pomeni ločnico med življenjem in smrtjo

Po navedbah agencije je na podlagi statističnih podatkov dokazano, da je v primeru trka vozila v pešca ali kolesarja pri 30 kilometrih na uro tveganje za smrtne ali hude poškodbe pešca relativno majhno (10 odstotkov).

Pri višjih hitrostih se tveganje izrazito poveča. Trk avtomobila pri hitrosti 50 kilometrov v pešca je enak padcu z višine 9,8 metra. Pri hitrosti vozila s 60 kilometri na uro je verjetnost preživetja pešca samo še 10 odstotkov, tveganje za smrt pa kar 90 odstotkov. Omejitve hitrosti v naseljih, območjih umirjenega prometa in območjih omejene hitrosti so namenjene predvsem zaščiti ranljivejših udeležencev v prometu – pešcev in kolesarjev.