Neurja nad Slovenijo: najhuje na Štajerskem, veter odkrival strehe, podiral drevesa

Okoli 17. ure so močnejše nevihte začele nastajati nad zahodno in osrednjo Slovenijo ter se nato pomikati proti jugovzhodu države. Drugi val neviht je zajel širše območje severne, osrednje in severovzhodne Slovenije. "Radarske odbojnosti in njihov časovni potek nakazujejo na krajevne nalive (območje Tolmina) in pojav toče," so opozorili na Agenciji RS za okolje (Arso).

Toča je tudi zares padla, in sicer so o njej poročali iz Tolmina, Kobarida, Bovca, Cerkelj na Gorenjskem, Gornjega Grada, Loga pod Mangartom in Brega pri Polzeli.

Iz Šentilja so poročali o več zaporednih intervencijah: veter je odkrival strehe stanovanjskih in gospodarskih objektov, eno drevo pa je padlo na stanovanjski objekt. V Sveti Ani je veter poškodoval stanovanjske in gospodarske objekte, v Sveti Trojici v Slovenskih goricah pa je podrto drevo zaprlo cesto. V Kungoti so odstranjevali podrta drevesa, v Hrastniku pa so posredovali zaradi drevesa, ki je padlo v križišču, in kasneje še zaradi novega vetroloma.

Tudi na Vranskem in v Trbovljah je veter podiral drevesa na cestišča, v Trbovljah pa je odkril tudi del strehe.

Močni nalivi so povzročali poplave meteorne vode na več območjih. Na Bledu so gasilci PGD Bled izčrpavali vodo iz stanovanjskega objekta in gradbene jame, ki ju je zalil močan naliv. V Tolminu so posredovali zaradi črpanja vode, v Dupleku pa je meteorna voda na cestišče nanosila blato. V Cerkljah na Gorenjskem so poleg vetra, ki je odkril nekaj strešnikov, zabeležili tudi poplave meteorne vode.

Neurja so spremljali tudi udari strel. V Dornavi je po udaru strele začelo tleti v gozdu, v Novem mestu pa je strela zanetila požar smreke.

V Ljubljani je veter poškodoval del fasade, ki je nevarno obvisel nad potokom Gameljščica, pred padcem pa ga zadržuje zunanji del toplotne črpalke.

Do večera se je največja aktivnost pomaknila proti južni polovici države. Močnejše nevihtne celice so se tako zvečer pojavljale na jugovzhodu, med 18.10 in 19.20 pa je Arso na postaji Iskrba izmerili kar 110 milimetrov padavin.

Prve nevihte so okoli 14. ure začele nastajati na severovzhodu države, največ težav pa so po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje povzročile na območju Slovenskih goric in Podravja, kjer so gasilci posredovali zaradi številnih vetrolomov in poškodb objektov.

Najhuje je bilo v občinah Sveta Ana, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Duplek, Starše, Benedikt, Lenart in Gornja Radgona. Veter je podiral drevesa, razkrival strehe in poškodoval infrastrukturo.

V Svetem Juriju v Slovenskih goricah so poročali o odkritih strehah stanovanjskega in gospodarskega objekta, kasneje pa še o dveh razkritih strehah stanovanjskih hiš. V Benediktu je veter razkril streho objekta.

V Sveti Ani je močan veter poškodoval več objektov, med drugim gospodarsko poslopje, odkril streho in uničil dimnik. "Zaradi večjega števila intervencij vas naprošamo, da ste strpni. Delali bomo po zaporedju aktivacij," so gasilci PGD Sveta Ana sporočili na družbenem omrežju.

Gasilci PGD Negova so v Gornji Radgoni odstranili podrti drevesi, v Staršah pa so gasilci PGD Trniče odstranili drevo, ki je padlo na cesto v naselju Marjeta na Dravskem Polju. Na Hajdini so gasilci PGD Slovenja vas razžagali in odstranili drevo, ki se je podrlo na cesto ob karting progi. V Dupleku so gasilci odstranjevali drevesa s cestišč in kabel javne razsvetljave, ki ga je poškodoval veter, poleg tega pa so zaradi močnega dežja posredovali tudi zaradi blata na cestišču.

Posredovali so tudi delavci cestnega podjetja, ki so v Št. Janžu nad Radljami odstranili drevo, podrto na glavno cesto. Večina drugih dogodkov vetroloma v Lenartu, Slovenski Bistrici, Vidmu in drugih krajih je bila do večera še vodena kot nepreverjena intervencija.

Močnejši sunki vetra so bili ob prehodu neviht napovedani, prav tako pa radarske odbojnosti nakazujejo na krajevne nalive in pojav toče.

Začetni popoldanski podatki so največjo verjetnost pojavljanja toče nakazovali prav za severovzhod države. Sodeč po fotografijah na spletu in zapisih uporabnikov družbenih omrežij je na nekaterih območjih toča nato tudi padla. O toči so uporabniki družbenih omrežij poročali z območij Kidričevega, Popovcev, Cirknice.

"Verjetnost za pojav toče bo nekoliko večja na zahodu Slovenije (okoli 10 odstotkov za točo debeline nad dva centimetra in okoli dva odstotka za točo debeline nad pet centimetrov). V osrednji in vzhodni Sloveniji bo verjetno več težav kot toča povzročal močan nevihtni piš. Seveda bodo nevihte spremljali tudi nalivi in udari strel," so dopoldan opozorili na Arsu, kjer so stopnjo opozorila za vso državo ob 11. uri dvignili na oranžno.

"V višinah začenja proti Alpam in našim krajem od severozahoda dotekati nekoliko hladnejši zrak, kar s hkratno pregretostjo zračne mase v krajih južno od Alp pomeni povečano nestabilnost ozračja nad nami," so pojasnili pri Arsu.

Prve nevihte so se že zjutraj pojavile nad Karavankami, veliko bolj pestro dogajanje pa je bilo v popoldanskih urah. "Pred pojavom neviht se bo predvsem v južnih krajih še segrelo nad 30 stopinj Celzija, nato pa bo temperatura ob nevihtah padla za 10 do 15 stopinj," so dejali.

Vročina sicer kljub nevihtam pred njimi ni pojenjala. Že zgodaj dopoldne so termometri v Sloveniji presegli 20 stopinj Celzija, temperature pa so se do popoldneva še dvignile. Kmetje že poročajo o posledicah suše in izgubi dela pridelka.

In tudi sicer visoke temperature ne pomenijo le sonca in dopustniškega vzdušja - za marsikoga so lahko tudi resna zdravstvena obremenitev. Na ljubljanski urgenci zaradi vročine v zadnjih dneh beležijo več bolnikov. V večini primerov gre za posameznike, ki so starejši od 75 let in imajo določene kronične bolezni, zlasti bolezni srca in ožilja, ledvic in dihal.

Kako pa bo v prihodnjih dneh? V petek in soboto bo večinoma jasno. V soboto bo spet bolj vroče. V nedeljo pa bo več spremenljive oblačnosti, popoldne bodo možne plohe in nevihte.