V četrtek smo predsedniku vlade Robertu Golobu zastavili novinarsko vprašanje, ali je bil že seznanjen z ugotovitvami KPK v zadevi Bobnar. Še isti dan so iz njegovega kabineta odgovorili, da predsednik vlade ni bil seznanjen z morebitnimi ugotovitvami o konkretnem primeru. Ob tem so zamolčali, da je Golob prejel osnutek ugotovitev in da je nanje že odgovoril.
Ker KPK postopka ni ustavil, je mogoče sklepati le, da so ugotovili, da je Golob kot predsednik vlade kršil integriteto z izvajanjem političnih pritiskov na Policijo.
"Da, komisija, ko uvede preiskavo, jo zaključi, ali z ustavitvijo postopka ali z izdajo osnutka. Na katerega obravnavana oseba poda izjasnitev, v kateri poda svoje protiargumente, svoje videnje zadeve. To potem komisija preuči, preuči morebitne nove dokaze, se odloči, ali bo izvedla še kakšna zaslišanja," pojasnjuje Tina Divjak, namestnica predsednika KPK.
Če bodo dokazi in argumenti Goloba dovolj prepričljivi, bo KPK lahko na koncu spremenila svoje stališče in postopek ustavila.
Spomnimo, da je bil Golob decembra lani že zaslišan in je tako že imel priložnost predstaviti svoje stališče. Če Golobovi dokazi ne bodo ničesar spremenili, bo KPK izdal končno odločbo.
Premier je pred volitvami zatrjeval, da bi odstopil s položaja, če bi KPK ugotovila kršitev zakona o integriteti. "Zagotovo," je dejal 18. aprila 2022.
Danes pa na naša vprašanja, ali bo to res storil, ni želel odgovoriti. Je pa odgovoril njegov odvetnik, in sicer, da pričakuje, da KPK ne bo izdala končnih ugotovitev o konkretnem primeru.
Če bi KPK to storila, bi kršila zakon. V takšnem primeru bom štel, da gre za naklepno kršitev zakona, pravi Zdolšek.
"Komisija deluje strokovno, v skladu z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije. Odvetniki pa so seveda plačani za to, da branijo svoje stranke, in zato lahko uporabljajo vsa pravno dopustna sredstva, vlagajo tožbe in pritožbe ter vršijo pritisk prek medijev," odgovarja Divjak.
Neodvisne državne inštitucije in sodniki pa so tukaj zato, da na koncu strokovno in neodvisno odločijo, še dodaja.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.