Pred tem je kranjsko okrožno državno tožilstvo začelo zbirati tudi informacije o grobišču na območju Lancovega pri Radovljici. V njem naj bi bilo zakopanih od 400 do 500 trupel. Žrtve naj bi bili predvsem za starci, ženske in otroci iz Hrvaške in Vojvodine, ki so jih v Radovljico pripeljali konec maja 1945.
Po pričevanje Marije Jamnik, ki je bila v času pobojev stara 15 let, naj bi bilo v grobišču v Crngrobu zakopanih okoli 200 Hrvatov, ki so jih s tovornjaki na morišče vozili štiri noči. Marija Jamnik pravi, da je edina še živa priča povojnih pobojev v Crngrobu.
V zvezi z množičnim grobiščem pri Slovenski Bistrici Mariborski pa so kriminalisti zaslišali že 50 ljudi. S tem grobiščem se je pred časom ukvarjala tudi že tako imenovana Pučnikova parlamentarna komisija, ki je pred petimi leti preiskovala povojne poboje. Kot je za 24 ur povedal Pučnik je njegova komisija odkrila okoli 50 grobišč, v katerih je od 14.000 do 20.000 civilnih oseb ali vojnih ujetnikov, ki so jih usmrtili brez sodnega procesa.
Oglasili sta se tudi Zveza združenj borcev in Nova slovenska zaveza. Borci so ponovno obsodili povojne izvensodne poboje, hkrati pa zavrnili namigovanja, da naj bi omenjene dogodke prikrivali.
Člani Nove slovenske zaveze pa menijo, da predlog zakona o vojnih grobiščih še vedno temelji na ideološki podlagi in je zato protiustaven. Žrtve vojne bi morali obravnavati enakopravno, ne glede na to, na kateri strani so se borile.
