Popoldne se je sestal mestni svet, več svetnikov je zahtevalo razkritje dokumentov iz kriminalistične preiskave. Vendar vpogleda vanje ne bodo dobili.
"Sodnik, ki je podpisan pod odredbo, nas je obvestil, da odredbe ne smemo razkrivati. Enak odgovor smo dobili iz urada predsednice okrožnega sodišča in specializiranega državnega tožilstva. To je povedalo, da bi se z razkritjem vsebine te odredbe lahko onemogočilo nadaljnje zbiranje informacij in dokazov. Iz tega razloga mestna uprava ne bo razkrila odredbe," je včeraj sporočila direktorica mestne uprave Lidija Krebl.
Med hišnimi preiskavami zasegli več kot milijon evrov gotovine
Po naših informacijah so kriminalisti v hišnih preiskavah, ki so tik pred parlamentarnimi volitvami potekale na več mariborskih naslovih, med drugim tudi na občini in na domu župana Saša Arsenoviča, pri poslovnežu Tomažu Polaku našli 1,2 milijona evrov gotovine.
Policija nam natančnega zneska ne potrjuje, potrjuje pa, da so poleg "večjega števila elektronskih naprav in podatkov in obsežne dokumentacije zasegli tudi večjo količino gotovine".
Polak pa nam je odgovoril: "zneski so napačni in močno pretirani. Zasegli so podedovana in ostala družinska sredstva, za katera obstajajo jasna dokazila. Nič pa niso zasegli pri meni ampak v družinskem sefu."
Ob tem dodaja, da gre za konstrukt in napačno interpretacijo poslov v zvezi z nakupom spornega zemljišča.
Na vprašanje, ali so pri njemu kriminalisti res zasegli tudi seznam, kdo mu je prinašal gotovino in komu jo je izplačeval, pa ni odgovoril.
Podrobnosti 207 strani dolge sodne odredbe
Kaj torej razkriva 207 strani dolga odredba za hišno preiskavo, pod katero je podpisan preiskovalni sodnik mariborskega okrožnega sodišča? Odredbo smo prejeli neuradno.
Mariborski župan Saša Arsenovič je, kot navajajo preiskovalci, ključni akter v domnevni kriminalni dejavnosti podkupovanja. Vse skupaj pa se je začelo 21. septembra lani, ko se je v prostorih Nacionalnega preiskovalnega urada zglasil Aleksandar Jovanović.
Jovanović je kriminalistom podal ovadbo zoper Arsenoviča in Tomaža Polaka, lastnika podjetja SH Global in sicer, ker sta, je zatrdil kriminalistom, od njega zahtevala podkupnino pri prodaji zemljišča v mariborskih Studencih.
Ob tem je Aleksandar Jovanović kriminalistom predal tudi dokumente, s katerimi je podkrepil svoje navedbe. Konkretno jim je izročil prodajno pogodbo iz julija 2025, iz katere izhaja, da sta se Tomaž Polak (kot kupec) in Jovanović (kot prodajalec) dogovorila za prodajo zemljišča v vrednosti 1,85 milijona evrov.
Kot je kriminalistom razlagal Jovanović naj bi kupnino prejel deloma v obliki bančnega nakazila v višini 1,55 milijona evrov, za razliko 300 tisoč evrov pa naj bi od Polakove družbe SH Global prejel stanovanje v središču Maribora.
Preiskovalci sumijo, da je Saša Arsenovič storil več korupcijskih kaznivih dejanj: da je jemal podkupnino in sprejemal nedovoljena darila, da je napeljeval k nedovoljenemu sprejemanju podkupnin ter da je sprejemal korist za nezakonito posredovanje. Tomaža Polaka sumijo, da je sprejemal nedovoljena darila in dajal podkupnine. Slavka Koržeta sumijo, da je nedovoljeno sprejemal darila, Tomaža Barado, da je pomagal pri kaznivem dejanju sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje, in Jako Dolenca, da je nedovoljeno dajal darila. Odredba za hišno preiskavo obsega kar 207 strani.
Kdo je Aleksandar Jovanović in kakšna je njegova vloga v zadevi?
Aleksandar Jovanović zastopa 85-letno Angelo Šerbec, zdaj že nekdanjo lastnico več zemljišč na mariborskih Studencih, na zahodnem delu mesta, na desnem bregu reke Drave.
Na teh zemljiščih, ki ležijo sredi stanovanjskega naselja sodobnih družinskih hiš in večstanovanjskih stavb, sta – kot smo poročali leta 2022 – po več kot 20 letih neuspešnih poskusov spremembe namembnosti v zazidljiva zemljišča začela gojiti krškopoljske prašiče.
"Lahko rečete, da je to neke vrste kmečki punt z vilami," je takrat novinarki naše tedenske oddaje Preverjeno med drugim povedal Jovanović.
Na drugi strani je župan Saša Arsenovič takrat komentiral: "Mislim, da je v ozadju bolj izsiljevanje kot pa resnična ljubezen do teh živali, ki jih na koncu tako ali tako pojemo, tako da je to morda nek nov kmetijsko-poljedelski start-up: imaš eno čredo, pa jo seliš iz kraja v kraj, spreminjaš namembnost in dobro gre."
Sestanek z Arsenovičem iz zahteva po podkupnini
Če se vrnemo v september 2025: 1,85 milijona evrov vredna prodajna pogodba med Polakom in Jovanovićem bi morala biti realizirana julija 2025, a se je zaradi urejanja parcelacije pri GURS-u zamaknila vse do 17. septembra 2025, torej štiri dni preden je h kriminalistom prišel Jovanović. Takrat je Tomaž Polak poklical Jovanovića in mu povedal, "da se želi z njim sestati župan Arsenovič, da se dogovorijo glede služnosti oziroma poteka dovozne poti na teh zemljiščih."
Sestanek je potekal 18. septembra 2025 ob 8.30 v zajtrkovalnici Hotela Maribor na Glavnem trgu, ki je v lasti mariborskega župana Arsenoviča.
"Na sestanku, ki se se ga udeležili Arsenovič, Polak in Jovanović, je Arsenovič najprej arogantno napadel Jovanovića zaradi sramote, ki naj bi mu jo napravil zaradi pujsov v času njegove druge kandidature, nato pa mu je rekel, da ima sedaj "hipoteko do mesta"," piše v odredbi.
Dalje v odredbi piše: "Arsenovič je Jovanoviću rekel, da mora mestu za to nekaj dati in mu začel razlagati, da v Mariboru še nimajo postaje oziroma izposojevalnice koles Mbajk na lokaciji Dom pod Gorco, ki je v neposredni bližini predmetnih zemljišč. In da bo on financiral Mbjk na tej lokaciji, in sicer tako, da bo sprva plačal postavitev postaje oziroma izposojevalnico koles na tem območju v višini 40 tisoč evrov, nato pa bo 15 let plačeval po 10 tisoč evrov letno za vzdrževanje."
Skupen znesek, ki bi ga moral plačati Jovanović, je tako znašal 190 tisoč evrov, v nadaljnih pogovorih pa naj bi ga znižali na 150 tisoč evrov. V zameno za ta znesek pa mora Jovanović Polaku znižati že dogovorjeno kupnino za zemljišče.
"Nakar mu je Arsenovič povedal, da teh 150 tisoč evrov pomeni, da so mu pri njem odprta vsa vrata za vse ostale zadeve, kar koli bo pač potreboval od njega."
Sestanek med Arsenovičem, Jovanovićem in Polakom je trajal približno dve uri.
Po odhodu Arsenovča pa naj bi Polak, je razvidno iz odredbe, Jovanoviću dejal: "da je lahko srečen, da jo je tako še dobro odnesel, ker običajno Arsenovič zateva plačilo vnaprej in da tudi sam plačuje županu, saj druge izbire nima, če hoče kaj delati."
Dan po sestanku je Jovanović Polaku posredoval naslednje telefonsko sporočilo:
"Sem pa iskreno jezen in užaljen za včerajšnji manever župana s strani mbajk. Midva sva se vpričo notarja in odvetnika pred dnevi zmenila za ceno 1,7 milijona in ne vem, kaj več naj jaz popuščam."
Arsenoviču in Polaku so kriminalisti od konca septembra lani do 25. januarja letos izvajali najstrožje prikrite preiskovalne ukrepe, ki jih dovoljuje naša zakonodaja. Med drugim so nadzirali njuna telefona in jima prisluškovali. V tem času so ju preiskovalci tudi tajno opazovali ter tajno prisluškovali njunim pogovorom. Preiskovalni sodnik je na predlog preiskovalcev dovolil tudi navidezno podkupovanje ter akriviral tajnega sodelavca, ki ni bil policist, in tajnega policijskega delavca, ki je, kot izhaja iz odredbe, deloval pod krinko. Iz odredbe je razvidno še, da so Polaku dodatno prisluškovali tudi v njegovem avtomobilu.
Podkupovanje za spremembo namembnosti zemljišča
Zakaj naj bi Arsenovič in Polak od Jovanovića sploh zahtevala podkupnino v obliki "obveznega" financiranja projekta Mbajk?
Kot izhaja iz odredbe, naj bi podkupnino pogojevala s spremembo občinskega prostorskega načrta (OPN) Maribora, s katero se je povečala vrednost zemljišč, ki so bila v igri prodaje.
In pozor vse to so, kot je še zapisano v odredbi, "nedvoumno potrdili" tudi dokazi, ki so jih kriminalisti NPU pridobili z izvajanjem zgoraj opisanih prikritih preiskovalnih ukrepov, kot so prisluškovanje, tajno opazovanje in delovanje pod krinko.
Če Jovanović na to ne bi pristal pa mu je, je razlagal kriminalistom, Polak "zagrozil", da bo Arsenovič uredil, da bo namesto treh mesecev za pridobitev potrebnih dokumentov, kot je gradbeno dovoljenje, čakal več let.
To naj bi dosegel preko vodje Sektorja za urejanje prostora na mariborski občini, in sicer z besedami: "Lahko Maja pokliče na upravno enoto, namigne tam zaposlenim, da si problematična stranka in posledično čakaš ne nekaj, kar sicer traja par tednov, tudi po par let."
Iz telefonskih prisluškovanj Polaku in Arsenoviču je razvidno, da sta bila redno v stikih prek telefonske kriptirane aplikacije Signal.
Ob tem je v odredbi zabeležen tudi izsek iz telefonskega pogovora med Polakom in njegovo desno roko Slavkom Kožetom, ki je prav tako med osumljenimi, da se višina, ki jo mora Jovanović plačati kot podkupnino lahko dodatno zniža s 150 na 80 tisoč evrov. "80 jurjev je zadnji predlog za oblasti in da s tem dobi božji mir."
Še isti dan je Jovanović po elektronski pošti od Polakovega odvetnika prejel nov osnutek pogodbe z nižjim zneskom.
Jovanović postane tajni policijski sodelavec
Aleksander Jovanović po obisku kriminalistov na Nacionalnem preiskovalnem uradu postane tajni policijski sodelavec. Po domače: kriminalistom s snemanjem pomaga zbirati dokaze, tako da se še naprej udeležuje spornih sestankov.
Eden od njih je potekal 1. oktobra 2025, ko se je sestal s Tomažem Polakom. Tokrat sta se dobila sama, ob 8.45, v mariborski Pohorski kavarni. Pogovor je tekel o prej omenjeni nedovoljeni nagradi.
"Jovanović je Polaku povedal, da od sestanka z dne 18. septembra (z županom Arsenovičem, op. a.) ni mogel k sebi prit, Polak pa mu je na to odgovoril, da Arsenović na tak način dela že osem let."
V nadaljevanju je Polak Jovanoviću povedal, da je glede zahtevane nedovoljene nagrade v višini 80 tisoč evrov na splošno dobro prišel skozi in da se s tem strinja: "... da je 5 % od kupnine dosti denarja in da je pričakoval, da bo Arsenović določil še višji znesek nedovoljene nagrade."
Poti koncu pogovora sta se dokatnila tudi stare stanovanjske hiše na naslovu Ribniška ulica 1, ki jo je Jovanović želel kupiti in na kateri je imela mariborska občina predkupno pravico. Polak mu je povedal: "da mu je v zvezi s tem Arsenovič zagotovil, da se bo občina tej predkupni pravici odpovedala."
Arsenović se ujame v past
V naslednjih tednih se Jovanović ponovno poskuša sestati z Arsenovičem tako preko Polaka, kot tudi preko Tomaža Barade predsednika Športne zveze Maribor in Arsenovičevega prijatelja.
Do sestanka pride 26. januarja letos v večernih urah (ob 20.10 uri) v Športnem centu Barada, kjer se srečata Barada in Jovanović
Tudi ta sestanek kriminalisti tajno opazujejo in pogovoru prisluškujejo, spremljajo pa tudi prihod Arsenovića v športni center. "Se pripelje do poslovne stavbe /.../, iz avtomobila vzame rdečo športno torbo z belim napisom in neznano vsebino ter se peš odpravi v smeri Športnega centra Barada," navajajo v odredbi.
"Saj pride zdaj sem, stušira se," Barada že na začetku sestanka pove Jovanoviću, da prihaja tudi župan Arsenovič, ki se jima nato kmalu pridruži.
Kmalu preidejo na "bistvo zadeve", torej na zahtevo po podkupnini.
Arsenovič Jovanoviću očita, da ga je snemal na prvem sestanku 18. septembra 2025 v Hotelu Maribor. Jovanović očitke ignorira in Arsenoviča vpraša: "Zakaj je moral prav on od vseh 100 tisoč Mariborčanov plačati zahtevano nedovoljeno nagrado v višini 80 tisoč evrov?"
Pogovor je nato tekel o času, ko sta Jovanović in Arsenovič sodelovala ob njegovi prvi kandidaturi za mariborskega župana. Takrat mu je Jovanović posredoval določene dokumente, povezane s podjetjem Tržnica Maribor, v zameno za to uslugo pa so zemljišča v Studencih ostala v predlogu OPN, ki so ga svetniki občine sprejeli 27. februarja 2025.
"Arsenovič je tekom pogovora večkrat poudaril, da je predmetna zemljišča pustil v predlogu OPN kjub takratni medijsko odmevni aferi "Pekrski pujski" in da bi Arsenovič kot župan zaradi te afere bolj pravilno ravnal, če bi v času priprave oziroma sprejemanja OPN odšel do zaposlene na občini in ji naročil, naj zemljišča izvzame iz predloga, kar bi po Arsenovičevem naročilu tudi naredila."
V nadaljevanju je Arsenovič Jovanoviču dejal tudi, da je sam kot župan: "toti tu sedeči tisti, ki mu je omogočil, da je predmetna zemljišča lahko prodal (podjetju Tomaža Polaka, op. a), in sicer s tem, da je OPN sploh sprejel /.../, da mu je spremembo namembnosti in sprejetje OPN omogočil on in ne mestni svet."
Ob tem mu je v pogovoru tudi jasno povedal, da bi bilo zaradi vsega navedenega: "prav, da Jovanović nekaj tudi mestu da."
Pri vprašanju, ali je denar, 80 tisoč evrov, dejansko pristal pri mariborskem županu ali pri Polaku pa se Arsenovič odzove: "te pa naj mi jih nekdo da najprej, da bom vidu kak to zgleda ... mislim pič** mater*** ej."
In še: "ampak ti pa povem, da bi blo fajn, da nekaj tam je, neka družbena odgovornost al nekaj in case off, že zaradi odnosa do Polaka, ki mu je plačal x znesek oziroma mi ni dav glih za dve žemlce."
Arsenovič je Jovanovića spomnil tudi na to, da "se je držal dogovora glede odpovedi predkupne pravice občine v zvezi s hišo v parku", čeprav bi staro meščensko vilo občina dejansko lahko kupila in jo uporabila za štiri javna stanovanja, center za demenco, hospic ali mladinski center, "kar bi potrdili vsi mestni svetniki", je še dodal Arsenovič.
Kako odgovarja Arsenovič na očitke iz odredbe?
Župan druge največje občine v državi je popoldne, pred sejo mestnega sveta, stopil pred našo kamero.
"Tudi sam sem to odredbo v fazi hišnih preiskav prebral in sem takrat rekel isto, kar bom rekel tudi danes, da poteka predkazenski postopek, da se sam ne čutim krivega kjub temu, kar je tam napisano," je povedal.
Vztraja, da v odredbi sploh ni omenjeno podkupovanje: "tisti, ki so jo prebrali, vedo, da ne piše tako, da bi šlo za podkupnino, ampak je šlo za prizadevanje župana za to, da bi se mesto razvijalo skupaj z podporo gospodarstva, da vsak prispeva po svojih močeh tako kot to delamo na vseh dobrodelnih koncertih in vseh ostalih zadevah."
Tomaž Barada pa se danes na naše prošnje za izjavo oziroma odziv ni odzval. Sporočil je, da "zaradi zasedenosti in glede na stanje zadeve žal ni na voljo za naša vprašanja."









































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.