Kolar Celarčeva ogorčena nad zaključnim poročilom parlamentarne komisije o žilnih opornicah

Zdravstvena preiskovalna komisija DZ v končnem poročilu vsem ministrom za zdravje od leta 2003 do leta 2016 očita objektivno odgovornost, zdajšnji ministrici Milojki Kolar Celarc pa subjektivno odgovornost. Za Harija Furlana, Boruta Miklavčiča in Petra Weissensteinerja pa komisija pristojnim organom predlaga, naj raziščejo sume kaznivih dejanj.

Predsednica zdravstvene preiskovalne komisije Jelka Godec (SDS) je v današnji izjavi za medije pojasnila, da je komisija na seji v sredo potrdila končno poročilo s štirimi glasovi. Poleg Godčeve so glas za oddali še poslanci iz DeSUS, SD in NSi, medtem ko Vesna Vervega iz SMC ni glasovala. Razlog naj bi bil okrnjen ugled komisije v javnosti.

V končnem poročilu je tako komisija po besedah Godčeve ugotovila, da naj bi bili vsi ministri za zdravje od leta 2003 do leta 2016 "objektivno odgovorni, ker niso sprejeli zakonodaje, ki bi omogočala sistemske rešitve in zajezitev koruptivnih dejanj v zdravstvu".

Kolar Celarčeva pa naj bi bila subjektivno odgovorna "za opustitev ukrepov, ki bi jih morala sprejeti v smeri odstranitve posameznikov, za katere je komisija podala naznanitve sumov kaznivih dejanj, s položajev, ki omogočajo poslovne odločitve ali odločitve na javnih razpisih," je dodala Godčeva.

Prav tako je komisija ugotovila, da naj Agencija za varstvo konkurence (AVK) ne bi delovala v skladu z zakonom o preprečevanju omejevanja konkurence in po besedah Godčeve "naj v preteklosti ne bi naredila dovolj za ugotavljanje omejevanja konkurence in prevlade s strani nekaterih slovenskih dobaviteljev žilnih opornic in multinacionalk".

Komisija predlaga, naj organi pod drobnogled vzamejo Furlana, Miklavčiča in Weissensteinerja

Sicer komisija pristojnim organom predlaga, naj raziščejo sume kaznivega dejanja nevestnega dela v službi in kaznivega dejanja jemanja podkupnine za vodjo Specializiranega državnega tožilstva Furlana ter sume kaznivega dejanja jemanja podkupnine za nekdanjega zdravstvenega ministra Miklavčiča.

Poleg tega komisija pristojnim organom predlaga, naj raziščejo sume kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev in kaznivega dejanja nevestnega dela v službi za nekdanjega vodjo nabave v mariborskem kliničnem centru Petra Weissensteinerja, je pojasnila Godčeva.

Obenem komisija predlaga AVK, naj znova razišče primer iz leta 2013, "ko naj bi šlo za omejevanje konkurence s strani multinacionalke Abbott pri prodaji in nabavi žilnih opornic s strani poljskega dobavitelja". Po besedah Godčeve je komisija tudi ugotovila, da naj bi direktor AVK Andrej Matvoz "vedel za položaj dobavitelja Mark Medicala v Sloveniji, vendar ni reagiral".

Godčeva je opozorila, da so v končnem poročilu tudi ugotovitve iz vmesnega poročila. Tako po oceni komisije obstaja sum, da so odgovorni v UKC Ljubljana in Maribor v letih od 2007 do 2016 oškodovali javna sredstva ter delovali negospodarno in nezakonito.

Po ugotovitvah komisije prav tako obstaja sum, da naj bi prihajalo med dobavitelji žilnih opornic v Sloveniji do kartelnih dogovarjanj in da naj bi odgovorni v UKC Ljubljana in UKC Maribor v letih od 2007 do 2016 omogočali določenim dobaviteljem prevladujoč položaj na trgu pri prodaji žilnih opornic.

Obstajal pa naj bi po besedah Godčeve tudi sum, da so določene osebe v bolnišnicah zahtevale od dobaviteljev plačilo v zameno za nabavo določenih žilnih opornic in s tem ravnale nezakonito.

Kot je še dejala Godčeva, je pridobila dodatno gradivo o tem, da naj bi nekdanji politik Janez Zemljarič, ki je ljubljanski UKC vodil od leta 1968 do leta 1973, pred komisijo krivo pričal. Zato je predlagala, da bi komisija pristojne organe pozvala, naj zanj raziščejo sume kaznivega dejanja krive izpovedbe, a komisija predloga ni potrdila. Godčeva bo zato kot predsednica komisije podala ločeno mnenje in predlog naslovila na DZ.

Glede na vmesno poročilo končno poročilo zdravstvene preiskovalne komisije ne prinaša novih naznanitev sumov kaznivih dejanj. Sicer pa bo komisija po besedah Godčeve DZ predlagala sklep, naj vso dokumentacija, s katero razpolaga komisija, po sprejetju končnega poročila preda Nacionalnemu preiskovalnemu uradu.

Kolar Celarčeva ogorčena nad zaključnim poročilom parlamentarne komisije o žilnih opornicah

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je ogorčena nad ugotovitvami preiskovalne komisije DZ in nad "obtožbo", da je sama subjektivno odgovorna za nepreprečevanje korupcije pri poslih z žilnimi opornicami. Po njenem mnenju je poročilo prešlo na osebni nivo oziroma maščevanje.

"Vsi ostali ministri, ki praktično na skupnih javnih naročilih v tem obdobju niso naredili nič, so objektivno odgovorni. Meni pa so pripisali subjektivno odgovornost, čeprav sem prva ministrica, ki sem pripravila strokovno-tehnične standarde za žilne opornice in izvedla skupno javno naročilo," je dejala Kolar Celarčeva.

Odzvala se je tudi na očitke, ki sledijo odstopu premierja Mira Cerarja, češ da je vlada zamočila pri zdravstveni reformi. "Tukaj gre za bitko konceptov, kakšen naj bo naš zdravstveni sistem v prihodnje. Tisti, ki to pravijo, naj si pogledajo prejšnje programe, saj zdaj zagovarjajo drugačno zdravje," je dejala.

Ob tem je poudarila, da skupaj s SMC zagovarja ohranitev in nadgraditev javnega zdravstva, saj je to zagotovilo, da "bomo Slovenke in Slovenci imeli tudi v prihodnosti dostop do kakovostnih in varnih zdravstvenih storitev".

Po njenem mnenju je v osrčju kritik bitka za to, kdo in v kakšnem obsegu bo imel dostop do sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. "To je ključni problem, ki se seveda sedaj stopnjuje, ker smo praktično v volilni kampanji. Tu je bitka za delitev zdravstvenega denarja, kako si bo vsak na novo odrezal kos pogače. Vrti se okoli več kot treh milijard evrov. Zavarovalnice so tukaj zelo velik igralec. Imajo denar od naših premij, ki ga porabljajo zato, da delajo volilno kampanjo in da preprečujejo vse dobre rešitve, ki gredo v korist ljudi in nas v prihodnosti," je dodala.

Kolar Celarčeva je dodala, da so v času njenega ministrovanja sprejeli štiri pomembne zdravstvene zakone oz. projekte. "Res je, da je peti, to je zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, pripravljen. To je trdo delo treh let," je povedala in dodala, da bo čas pokazal, "kdo je veliko naredil in kaj je bilo narejeno".

Sicer pa ministrica kljub odstopu Cerarja obljublja, da bo delala do zadnjega dneva svojega mandata. "Če drugega ne, bom lahko zapustila en dober, moderen, sistemski zakon, ki ga nihče v 25 letih ni uspel narediti, niti uskladiti do te mere, da je praktično več kot 90-odstotno usklajen s sindikati, pa tudi v velikem delu z delodajalci ter drugimi," je še povedala.