Parlamentarna preiskovalna komisija glede morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma nedopustnega političnega vmešavanja v delo Policije in političnega vplivanja na potek oziroma izid predkazenskih postopkov je v DZ vložila poročilo o svojem delu. Predsednika DZ Igorja Zorčiča je ob tem obvestila, da preiskave ni končala, in predlagala njeno nadaljevanje.
Kot je razvidno iz poročila, je komisija, ki ji je predsedoval Rudi Medved (LMŠ), ugotovila, da bi morala slovenska policija predstavljati servis varnostnih uslug za državljane, in ne orodje za doseganje političnih ciljev vladajoče politike. Izjave posameznih prič pred preiskovalno komisijo namreč nakazujejo, da ni tako, saj da je notranji minister Aleš Hojs zahteval revizijo petih kazenskih primerov.
"Primeri so bili politično izbrani, izbrani zgolj na podlagi mnenja vladajoče politike, ki ni bila zadovoljna z delom Policije, ki ji ni uspelo utemeljiti suma storitve kaznivih dejanj ali pa je državni tožilec kazenske ovadbe Policije zavrgel," so zapisali v poročilu. Gre za nedopusten poseg v avtonomijo odločanja državnega tožilstva, še ugotavljajo.
V strokovno samostojnost Policije je aktualna oblast posegala tudi z zadnjo novelo policijske zakonodaje, s katero je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) postal ena izmed organizacijskih enot uprave kriminalistične policije. S tem je NPU popolnoma izgubil strokovno avtonomnost, meni komisija, poleg tega je bil usmerjan v preiskavo domnevnih organizatorjev protivladnih protestov. Preiskovalna komisija zato "trdno zastopa stališče, da Policija ne more biti del političnega plena po vsakokratnih volitvah".
Aktualna oblast je s svojim menjavami policijskih šefov povzročala razkroj sorazmerno dodelanega kariernega sistema v Policiji. S tem se je ustvarjalo ustavno in zakonsko nedopustno ločevanje tistih, ki so delali strokovno in zakonito, a niso bili deležni privilegijev tistih, ki so bili "servilni politiki in politično nastavljenim šefom". Na tej točki lahko upade operativna sposobnost Policije, posledično pa upadeta ugled Policije in zaupanje javnosti v njeno delovanje, so zapisali v poročilu.
Ugled v javnosti je Policija gradila dolga leta, "vse to pa ji je uspelo zapraviti v manj kot dveh letih. Državljani jo vse bolj doživljajo kot podaljšano roko vladajoče politike, ki je preveč represivno naravnana," še piša komisija.
Raziskava Fakultete za varnostne vede: 'Policisti v glavnem ne zaupajo policijskih šefom'
Preiskovalna komisija se je seznanila še z raziskavo Fakultete za varnostne vede, ki je pod drobnogled vzela odnos policistov in ukrepanje v času pandemije. Izkazalo se je, da policisti v glavnem ne zaupajo policijskih šefom, ker ti slepo sledijo navodilom politike. Policisti se po večini ne strinjajo tudi s pretežno represivnim pristopom do državljanov.
Komisija ob tem še poudarja, da ji zaradi obsežnosti preiskave in obsežnega političnega kadrovanja v Policiji ter poseganja v njeno delo ni uspelo kvalitetno zaključiti svojega poslanstva. Ne seznamu je še mnogo prič, ki ji jih še ni uspelo zaslišati ali se v trenutni politični situaciji niso bile pripravljene izpostaviti z iskrenimi pričevanji, zato predlagajo, naj se delo komisije nadaljuje v novi sestavi DZ.
KOMENTARJI (88)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.