Kolektivna pogodba res določa pravico do regresa, a se lahko začasno zadrži, če obstaja dogovor s sindikati in objektiven razlog, je spomnil. Izguba v višini 180 milijonov evrov in potreba po dokapitalizaciji je verjetno zadosten razlog, je opozoril na primer NLB, kjer so zaposleni letos prejeli regres v višini 1566 evrov bruto.
Gre za kršitev zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti države in samoupravnih lokalnih skupnosti, je menil Vizjak. Izplačilo tako visokih zneskov je zelo vprašljivo, se je strinjal član uprave Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS Marko Golob, a opozoril, da omenjeni t. i. Lahovnikov zakon ne vsebuje določb o regresu, trinajsti plači, božičnici in podobnih izplačilih.
Kakšen smisel ima zakon, če so spretni direktorji našli obvode in si prek regresov izplačujejo tisto, kar jim je zakon omejil pri plačah, je vprašal Vizjak. "V praksi nas izigrajo na vsakem koraku. Mislim, da je to nedopustno. Ker gre za davkoplačevalski denar in javne finance, komisija ne more ostati ravnodušna," je poudaril.
Strinjali so se ostali člani komisije in soglasno podprli sklep, naj ministrstvo za gospodarstvo preveri vsa izplačila prejemkov direktorjev v obdobju od uveljavitve Lahovnikovega zakona marca lani. Prav tako naj se vlada opredeli do veljavnega sistema izplačila regresov. Ko bodo prejeli zahtevana gradiva, to je čez 30 dni, pa bodo to problematiko vnovič uvrstili na dnevni red seje komisije za nadzor javnih financ.
Poročilo o izplačilih regresov je sicer od nadzornih svetov podjetij v pretežni lasti države zahtevala že tudi agencija za upravljanje kapitalskih naložb. Zaenkrat so prejeli poročila le treh družb, pa še ta so nepopolna, je povedal Golob in dodal, da bodo pri ocenjevanju dela nadzornih svetov vsekakor upoštevali tudi to dejstvo.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.