Slovenija

Prekinitev proračunske seje DZ

Ljubljana, 04. 12. 2001 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
STA/M.P./D.O.
Komentarji
0

Državni zbor uspel končati obravnave zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2002 in 2003. Po številnih prekinitvah zaradi nesklepčnosti sta poslanski skupini koalicije Slovenija (SDS in NSi) napovedali obstrukcijo, zato so zasedanje prekinili.

image (28)
image (28) FOTO: 24ur.com

Zakon o izvrševanju proračuna v prihodnjih dveh letih bo urejal obseg zadolževanja države, poroštev države in obseg zadolžitve javnega sektorja na ravni države v posameznem letu, njegova uveljavitev pa je neposredni pogoj za izvrševanje konec minulega tedna sprejetega proračuna za leti 2002 in 2003.

Zakon bo med drugim določil še posebnosti pri postopkih prodaje državnega premoženja, s predlaganimi dopolnili vlade pa bo predvidel tudi zvišanje stopnje davka na dodano vrednost na 20 oziroma 8 in pol odstotka in omogočil dodatno povečanje proračunskega primanjkljaja v primeru izrednih gospodarskih razmer za 0,3 odstotka bruto domačega proizvoda v vsakem od prihodnjih dveh let.

Kritično do vladnega osnutka zakona so se izrekli predvsem predstavniki opozicijskih strank SDS, NSi in SNS. Andrej Vizjak (SDS) je bil kritičen predvsem do dejstva, da se s tem zakonom ureja tudi privatizacija državnega premoženja, namesto da bi na to temo pripravili sistemski zakon. Poleg tega pa zakon tako vladi kot tudi ministrstvom še vedno daje prevelika pooblastila prerazporejanja sredstev, ki so jim namenjena v okviru sprejetega proračuna. Andrej Bajuk (NSi) je vladi očital, da je predloženi dokument popolnoma nepregleden, tako glede višine primanjkljaja, kot tudi glede obsega zadolževanja in postopkov prodaje državnega premoženja. Sašo Peče (SNS) pa je opozoril na javnofinančno nedisciplino, ki jo bo sprejem zakona še spodbudil.

Denar tudi za slovenske žrtve zalivske vojne

Proračun za prihodnje leto med drugim vključuje tudi postavko Ministrstva za zunanje zadeve, ki določa izplačilo odškodnin žrtvam zalivske vojne. Posameznikom in podjetjem, ki so med zalivsko vojno utrpeli škodo je v prihodnjem letu namenjenih 64 milijonov tolarjev. Večinoma gre za zdravnike in gradbene delavce, ki so morali zaradi vojne zbežati iz Kuvajta ali Iraka, škodo pa je prijavilo tudi eno podjetje.

Borut Trekman
Borut Trekman FOTO: POP TV

Generalni sekretar Ministrstva za zunanje zadeve Borut Trekman je pojasnil, da omenjena sredstva ne bodo izplačana iz davkoplačevalskega denarja. Denar za odškodnine in nadomestila bo nakazan iz posebnega sklada Združenih narodov v Ženevi. V slednjem so zbrana zamrznjena iraška sredstva v tujini ter del denarja iz programa Nafta za hrano.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.