V Gradu na Goričkem je potekala slovesnost ob združitvi prekmurskih Slovencev z matico, slavnostni govornik na predvečer praznika pa je bil predsednik vlade Janez Janša. S tem praznikom se spominjamo 17. avgusta leta 1919, ko je vojaška oblast, potem ko je jugoslovanska vojska zasedla Prekmurje, upravljanje nad njim predala civilni oblasti.
Prekmurje je po razpadu Avstro-Ogrske in po odločitvi pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ker pa je bila za mejo določena razvodnica med Muro in Rabo, je del Prekmurcev ostal pod madžarsko oblastjo. To pokrajino so potem jugoslovanske čete brez boja zasedle 12. avgusta 1919. Pri odločanju, kateri datum naj postane praznik, je prevladal dan, ko je oblast od vojaških oblasti prevzel civilni upravitelj, kar pa se je zgodilo v Beltincih 17. avgusta na množičnem ljudskem zborovanju.
Od takrat naprej je civilni komisar Srečko Lainšic začel uvajati avstrijski pravni in upravni red, ki je že bil značilen za slovenski prostor. Oktobra leta 1919 so se člani narodnega sosveta za Prekmurje seznanili, da se Prekmurje upravlja kot ena pokrajina s civilnim komisarjem v Murski Soboti in zastopnikom v Dolnji Lendavi.
Umetniški program slovesnosti ob bistvenem poudarku, ki ga v prireditev vključuje zgodovinsko dejstvo združitve Prekmurja z matičnim narodom, je tokrat namenjal posebno pozornost predstavitvi pokrajine Goričko, ki obsega poseben, gričevnat del Prekmurja. Govorni del slovesnosti pa so letos sestavljala umetniška besedila pesnikov in pisateljev, ki izhajajo iz Goričkega, ali so z njim sicer tesno povezani.
KOMENTARJI (41)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.