Prekmurci praznujejo

Kljub velikim pričakovanjem in optimizmu smo Slovenci po koncu prve svetovne vojne doživeli eno največjih razočaranj v svoji dotedanji zgodovini in izgubili ogromno ozemlja. V tej stiski pa je vendarle zažarel tudi velik žarek upanja, saj smo dobili Prekmurje, je na osrednji slovesnosti ob prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom v Murski Soboti v prisotnosti premierja Janeza Janše povedal osrednji govornik, minister za okolje in prostor Janez Podobnik.

Kot je dejal Podobnik, moramo kljub drugačnim časom v Evropi še vedno za naše ljudi in interese poskrbeti sami, kar je po njegovem mnenju temeljna politična naloga. Zvestoba slovenstvu nam omogoča, da smo dobri in pravični sosedi, hkrati pa pomeni to, da se z vsakim korakom borimo za pravično mejo s sosedi in da si ne dovolimo vzeti tega, kar so imeli naši predniki in kar varujemo za naše potomce, je menil Janez Podobnik in dodal, da je slovenska politika zato dolžna doseči pravično mejo s Hrvaško, tako na kopnem kot na morju. Poudaril je tudi, da je Slovenija pred osamosvojitvijo nadzorovala tako levi breg Mure kot tudi Piranski zaliv, takšno stanje pa moramo zdaj zagotoviti tudi našim zanamcem.

Mačehovski odnos tudi danes?

Podobnik je priznal, da lahko Prekmurje, tako kot v preteklosti, nekaj mačehovskega odnosa očita tudi novonastali slovenski državi, saj nekatere razvojne priložnosti zaenkrat niso bile izkoriščene. Kljub vsem kritičnim pripombam, ki se jim tudi ob prazničnih trenutkih ni mogoče izogniti, pa moramo po njegovih besedah ugotoviti, da regija v zadnjem obdobju doživlja razvojni zagon.

Med najpomembnejšimi razvojnimi projekti je omenil zaključno fazo gradnje pomurskega avtocestnega kraka, "prav tej regiji pa je na kožo pisan tudi trajnostni razvojni model, saj gradi na upoštevanju lokalnih in regionalnih posebnosti pri načrtovanju gospodarskega razvoja", je dejal. Omenil je tudi Muro kot izjemno pomemben vodni vir, posebej pa izpostavil velik razvojni pomen, ki ga prinaša izgradnja pomurskega vodovoda in hkratno skrb za varstvo vodnih virov. Podobnik je izpostavil tudi ustanovitev lastne škofije in pričakovanje, da se bodo Prekmurci še bolj zavzeli tudi za razvoj visokega šolstva, saj je odliv inteligence prevelik.

Podobnik se je ob koncu dotaknil tudi odnosov z madžarsko manjšino v Prekmurju in jih označil za dobre. Po njegovih besedah je lahko Slovenija, glede na to, kako ščiti pravice manjšinskih narodov, zgled Evropi, "zato si lahko le želimo, da bi tudi države, v katerih živi slovenska manjšina, prevzele take standarde", je dejal okoljski minister.

Sicer pa so se v kulturnem programu z naslovom Kako je ljubezni ime?, ki so ga ustvarili Feri Lainšček, Duša Škof in Drago Ivanuša, predstavili Policijski orkester, Eroika, Nataša Matjašec, Vlado Novak, Vlado Vlaškalič, Metod Žunec, plesna skupina Matjaža Fariča, Trio harmonik - SLO A3, Kristjan Borovšak, kvartet klarinetov Clarifour, Stekli psi, kleemar & sphericube in Gabrijela Granfol Peurača.